Pripravili protest in pozabili nanj

Stranka Oljka je maja lani pripravila protestno noto za ukinitev zdravju škodljivih dejavnosti na območju tržaške železarne in jo posredovala na koprski, izolski ter piranski občinski svet (ankaranske občine takrat še ni bilo). V koprski občini so se takoj odzvali in pripravili posebno pisno izjavo, ki naj bi jo kmalu zatem podpisali vsi istrski župani. Toda v 10 mesecih ni tega še nihče naredil.

Škedenjska železarna obratuje od leta 1897. Zgradila jo je 
Kranjska industrijska družba, zdaj pa je že nekaj mesecev v 
lasti italijanske jeklarske družbe Arvedi.   Foto: Davorin Križmančič/Kroma
Škedenjska železarna obratuje od leta 1897. Zgradila jo je Kranjska industrijska družba, zdaj pa je že nekaj mesecev v lasti italijanske jeklarske družbe Arvedi.  Foto: Davorin Križmančič/Kroma

ISTRA > Protestno noto bi morali obravnavati na izolskem in piranskem občinskem svetu ter pooblastiti župana Igorja Kolenca in Petra Bossmana, da podpišeta pripravljeno izjavo. “Ker protestne note na občinskih svetih v sosednjih občinah doslej niso obravnavali, skupne izjave nismo mogli podpisati,” so nedvoumni v koprski občinski upravi. Dodajajo še, da sami nimajo nobenih zadržkov do podpisa skupne izjave. Protestno noto so načelno podprli tudi v piranski občini in čakali na nadaljno potezo koprsko občine, je sporočila Slavica Tucakov iz piranske občine.

Škedenjska železarna je konec lanskega leta dobila novega lastnika - ita lijansko jeklarsko družbo Arvedi. Ta zagotavlja, da železarna ne bo več onesnaževala in uničevala zdravja delavcev ter okoliških prebivalcev. Načrtuje temeljito preobrazbo obrata v jeklarsko družbo. Novemu lastniku verjameta tudi župan Trsta Roberto Cosolini in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Lastnik železarne Giovanni Arvedi jima je zagotovil, da se proizvodnja litega železa ne bo začela, dokler ne bo imel zagotovil, da koksarna ne bo onesnaževala okolja. Rešitev železarne je podprla tudi italijanska vlada Mattea Renzija in tako rešila 400 delavcev v železarni ter še vsaj 1000 pri kooperantih. A tržaški odbornik za okolje Umberto Laureni vendarle svari, da morajo biti previdni, kajti koksarna še deluje: “Ne vemo, ali jo bo novi lastnik kmalu zaprl ali pa jo namerava ohraniti. Lastnik obljublja popolno obnovo, a to bo zahtevno in zelo drago - v tako starem objektu, kot je škedenjska železarna. Lokalne skupnosti mu bodo morale gledati pod prste, da bo obljube izpolnil.”KG

Zadržke pa imajo v izolski občini, kjer občinski svet lani ni izglasoval uvrstitve te teme na dnevni red seje. Svetniki so menili, da o problematiki potrebujejo več informacij in da bi se o tem najprej morali pogovoriti z župani iz Trsta, Milj in Doline. “Tudi v občini menimo, da je k reševanju problematike železarne treba pristopiti v duhu korektnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. V tem smislu bomo prosili ministrstvo za okolje, da od italijanskih institucij pridobi potrebne podatke in se ustrezno odzove nanje, če se v tržaški železarni izvajajo zdravju škodljive dejavnosti,” pravi svetovalka izolskega župana Kristina Zelić.

Protestni noti je naklonjen tudi ankaranski župan Gregor Strmčnik. Prepričan je, da bi se lahko poenotili zoper vse okoljsko nesprejemljive dejavnosti in načrtovane posege v prostor - kot so včeraj poenotili stališča do predvidenega plinskega terminala v Žavljah. “Ekološko sporne projekte in načrtovane dejavnosti je treba gledati celovito. V ta kontekst sodijo tudi sporne dejavnosti onkraj meje, kot so železarna, sežigalnica in industrija težkih motorjev,” je jasen Strmčnik. Poudarja, da so v Ankaranu že v preteklih desetletjih nasprotovali vsem okoljsko spornim projektom, ki bi škodili prebivalcem.

V Oljki bodo na svojo protestno noto vnovič opozorili. Menijo namreč, da je politika nanjo pozabila, ker so bile vmes dvojne volitve, najprej državnozborske in potem še lokalne.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano