Predlagajo deset let podaljška za greznice

V istrskih komunalnih podjetjih so združili moči in si bodo prek Skupnosti občin Slovenije ter Zbornice komunalnega gospodarstva prizadevali za desetletno podaljšanje roka za zamenjavo greznic z malimi čistilnimi napravami. Opozarjajo na nujnost omilitve in spremembe nekaterih členov državne uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

V istrskih komunalah si prizadevajo za desetletno podaljšanje roka za zamenjavo greznic z malimi čistilnimi napravami (na fotografiji).   Foto: Nataša Hlaj
V istrskih komunalah si prizadevajo za desetletno podaljšanje roka za zamenjavo greznic z malimi čistilnimi napravami (na fotografiji).  Foto: Nataša Hlaj

ISTRA > Spomnimo, da si bo moralo v Istri vsaj 3100 gospodinjstev do konca leta priskrbeti malo komunalno čistilno napravo. Takšen nakup čaka vse lastnike stavb v naseljih, kjer ni predvidena gradnja kanalizacije in imajo zdaj komunalne odpadne vode speljane v greznico. Ta datum velja za vsa vodovarstvena in zaščitena območja, medtem ko bodo lahko drugje z zamenjavo greznic počakali do 31. decembra 2017.

V piranskem Okolju ter izolski in koprski Komunali opozarjajo, da je država na tem področju sprejela zelo restriktivno uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode, ki jo bo na terenu zelo težko uresničiti in ugoditi vsem evropskim direktivam.

“Že več let smo dejavni člani upravnega odbora komisije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda Zbornice komunalnega gospodarstva. Lani je ta na vlado naslovila pobude za spremembo predpisov glede odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Takrat so tudi dobili zagotovilo, da bodo te predloge obravnavali še letos. Po naših podatkih pa je tudi koprska občina že pred kakšnim letom predlagala, da bi se predpisani roki, ki niso realno dosegljivi, podaljšali do leta 2035,” pojasnjuje Vojko Rotar iz koprske Komunale.

Po nekaterih ocenah bi gradnja celotnega slovenskega kanalizacijskega sistema oziroma izvedba operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode, ki si ga je država zastavila do konca letošnjega decembra, stala kar 1,4 milijarde evrov.

Tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva so večkrat opozorili na nepripravljenost države, ki zdaj vse obveznosti prelaga na pleča državljanov in komunalnih podjetij.

Barbara Horvat iz Skupnosti občin Slovenije pravi, da so se že decembra lani sestali z odgovornimi na okoljskem ministrstvu. “Strinjali so se, da bo treba nujno spremeniti nekatere člene uredbe. Dogovorili smo se, da morajo biti do 30. junija pod streho vsi postopki za določene sistemske spremembe zakona. Delamo na tem, saj je to v interesu občin,” pojasnjuje. Opozarja, da si je Slovenija ob vstopu v EU zastavila previsoke cilje in na tem področju obljubljala spoštovanje strožjih kriterijev od drugih držav. “Zdaj je jasno, da tega ne bomo mogli izpolniti,” je realna Horvatova.

Član uprave Okolja Piran Alen Radojkovič ugotavlja, da so si zadali pomemben cilj in optimistično upa, da jim ga bo uspelo izpolniti. V istrskih komunalah med drugim predlagajo, da se določi novi rok za izpolnitev zahtev, in sicer 31. december 2025. Tako bi za deset let podaljšali čas ukinitve oziroma zamenjave greznic in njihovo nadomestitev z malimi čistilnimi napravami. Ob tem bi krajane razbremenili dragih naložb, v občinah pa bi lahko medtem še na kakšnem območju zgradili javno kanalizacijsko omrežje.

Na spletni strani Zbornice komunalnega gospodarstva je na voljo seznam malih komunalnih čistilnih naprav, za katere so ocenili, da imajo ustrezno dokumentacijo. Ta dokazuje, da je naprava lahko v prodaji na slovenskem trgu, ne predstavlja pa dokazila, da izpolnjuje tudi zahteve predpisov na področju varstva okolja.

“Seveda se zavedamo, da je država prevzela določene obveznosti, a kljub temu predlagamo začetek pogajanj z EU in podaljšanje tega roka,” pravi Radojkovič.

Sicer pa se v Okolju Piran srečujejo tudi z nekaterimi specifičnimi težavami povezanimi z obstoječimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami v Dragonji, Padni, Novi vasi, v prihodnosti pa najverjetneje tudi s tistima v Sv. Petru in Orešju. Če bi obveljala dosedanja uredba, bi morali vse te naprave opremiti z ultra vijolično dezinfekcijo in z odstranjevanjem fosforja. Vrednost naložbe bi se zavihtela do zneska 200.000 evrov.

Radojkovič upa, da bodo tudi za izpolnitev teh zahtev dosegli desetletni odlog. “Ali pa bi se lahko dogovorili, da bi dodatna obdelava komunalne odpadne vode (terciarno čiščenje) veljala samo za novogradnje,” razmišlja.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano