• Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • V družbi učencev in predsednika Boruta Pahorja je zapela tudi Anika Horvat.
    V družbi učencev in predsednika Boruta Pahorja je zapela tudi Anika Horvat.
    Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Foto: Zdravko Primožič/Fpa

Pred 70 leti je šla “maještrovica” v službo v Piran z barko (foto)

četrtek, 3. december 2015, 11:37

V piranskem Tartinijevem gledališču so včeraj obeležili 70. obletnico ustanovitve prve slovenske šole v Portorožu, ki so jo ustanovili v vili Mariji. Šele pet let zatem je začela delovati piranska Osnovna šola Cirila Kosmača in pred 30 leti njena portoroška podružnica. Minuli četrtek pa so v Tartinijevem gledališču obeležili tudi 70-letnico piranske gimnazije Antonia Seme z italijanskim učnim jezikom.

PIRAN > “Prve dni septembra leta 1945 sem dobila iz koprskega referata za prosveto napotke in priporočila za učiteljevanje v Portorožu. Z barko sem se odpravila proti Piranu, na njej je bilo polno domačinov. Neka ženska je šepnila drugi v piranskem narečju: 'Ta će bit naša maještrovica,'” je o prvi slovenski šoli v Portorožu napisala zdaj že preminula učiteljica Ivanka Pilat. Šolo je ustanovila skupaj s kolegico Božo Kavčič z Razdrtega.

Učenci so radi obiskovali šolo

Pilatova se je spominjala, da so učenci radi obiskovali šolo. Čutili so toplino in prijateljsko vodstvo. Povezanost med šolo in starši je bila tesna, uspehi so bili vidni. Starši so radi prihajali po nasvete, zanimali so se za uspehe in vedenje svojih otrok. “Z Božo sva jih obiskovali na domu in jim svetovali na različnih področjih. Vsi so naju lepo sprejeli. Tri leta kasneje se je portoroška osnovna šola razširila in postala vadnica za bodoče učitelje. Bila je štirirazredna.”

Od tedaj je minilo 70 let. Osemletka je postala devetletka, spremenile so se metode in oblike dela, učni načrti, predmeti, načini ocenjevanja, šolske potrebščine ...“Pa vendar smo učitelji, učenci in starši še zmeraj glavni akterji. Učitelji se zavedamo, da vzgoja in izobraževanje nista le kopičenje znanja in zbiranje podatkov. Stremimo k temu, da razvijamo vrednote, kot so sprejemanje, strpnost, sodelovanje, ter se trudimo spodbujati učence k razvijanju občutka vrednosti in ponosa na lastno kulturno in družinsko poreklo ter spoštovanje drugih,” pravi ravnateljica OŠ Cirila Kosmača Zlata Milič.

Z 228 učenci in 46 zaposlenimi je ta šola zdaj med manjšimi v državi. Pohvali pa se lahko, da sodi med Unescove in zdrave šole ter da v njej izvajajo jezikovne programe za učence in učitelje z zamejskih šol v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Velik poudarek dajejo na ohranjanje piranske naravne in kulturne dediščine. Na včerajšnjo slovesnost so povabili vse zaposlene, tudi nekdanje, številni so bili učenci te šole. Prireditve sta se udeležila tudi hčerka in vnuk Ivanke Pilat, Nevenka Kovačič in Samo Kutoš, pa tudi predsednik republike Borut Pahor.

Italijanska gimnazija spodbuja sožitje

Na Gimnaziji Antonia Seme pa so včeraj predstavili 175 strani obsežno publikacijo, posvečeno 70-letnici šole. Čeprav ima šola zdaj samo 41 učencev, jih je bilo še pred 15 leti 90. Za dijake skrbi 20 zaposlenih. Gimnazija ima zdaj sedež v bližini portoroškega dijaškega doma, pred letom 1992 pa je delovala v Piranu. Ime je dobila po piranskem učitelju in političnem aktivistu Antoniu Semi (1888-1945), znanem po kakovostnih zasebnih inštrukcijah. Pri poučevanju je spodbujal izmenjavo mnenj in oblikovanje kritičnega odnosa.

Zametki srednje šole v Piranu segajo v zadnja leta druge svetovne vojne. V šolskem letu 1945/46 so v prostorih občinske palače odprli gimnazijo in znanstveni licej. Prvi ravnatelj je postal pravnik Paolo Sema, Antoniev sin. Spodbujal je ljubeč odnos do študija in kulture, od dijakov je zahteval brezhibno vedenje. Ti so, če je bilo treba, tudi razkladali drva za kurjavo. Sema si je prizadeval, da bi bila šola dostopna vsem, tudi dijakom iz socialno ogroženih družin, zanje je celo zbiral denar. Kljub temu so ga leta 1951 razrešili s funkcije šolskega nadzornika. Ker nove službe ni dobil, se je leto zatem preselil v Trst.

“Italijanska gimnazija ohranja italijanski jezik in kulturo, spodbuja sožitje in povezovanje ljudi različnih kultur na našem koščku Jadrana - ohranja torej duh šole, ki jo je vodil Antonio Sema,” meni ravnateljica Aleksandra Rogić.

MIRJANA CERIN


Povej naprej: