Praksa, ki v Evropi še nima para

Ko gre za reševanje življenja, zdravstvo ne sme poznati meja, pomoč mora biti kakovostna in hitra. Povezave med zdravstvom na južnem Primorskem, osrednjo Slovenijo, Venetom in Furlanijo-Julijsko krajino že delujejo po zaslugi čezmejnega projekta IntergrAid s pomočjo evropskega denarja.

ISTRA, ITALIJA > Nosilka projekta za Slovenijo - sklenili ga bodo ta mesec, vzpostavljene povezave pa še nadgrajevali - je izolska bolnišnica. Novo sodelovanje in povezave, ki so vzorčni primer v EU, so nedavno predstavili na sklepni konferenci.

Izolska splošna bolnišnica s partnerji v okviru projekta IntegrAid poglablja sodelovanje pri zagotavljanju urgentne medicinske pomoči na območju med Slovenijo in Italijo. Gre za Standardni projekt Integriran pristop k izboljšanju nujne medicinske pomoči na čezmejnem območjuIntergrAid, sofinanciran v Programu čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 z denarjem Evropskega sklada za regionalni razvoj. Delež sta prispevali tudi obe državi.

V projekt so na podlagi razpisa zajeli izolsko bolnišnico, nosilko za Slovenijo, ljubljanski klinični center ter zdravstvena domova Ilirska Bistrica in Sežana. Iz Italije so partnerji zdravstveni in socialni zavod Mirano-Dolo-Noale in kliniki v Vidmu ter v Trstu, na Katinari.

Opravili so niz izobraževanj zdravstvenih delavcev, saj so bili temelj projekta poenoteno usposabljanje, drugačna organizacija urgentne dejavnosti, zlasti pri nas in, kar je najpomembneje, vpeljava novih tehnologij. Med slednjimi je telemedicina revolucionarna novost v zdravstvu, saj so vrhunski strokovnjaki, ne glede na to, kje so tisti hip, lahko s pomočjo telemedicine sodelujejo neposredno pri operacijah v operacijskih dvoranah partnerk projekta.

“Tlakujemo pot do integriranih ukrepov za zagotovitev optimalne oskrbe življenjsko ogroženih pacientov na čezmejnem območju,” poudarja zdravnik Peter Golob, vodja urgentnega centra v izolski bolnišnici in vodja projekta IntergAid za Slovenijo.

Partnerji so projekt pognali 27. septembra leta 2011, izteče se 27. februarja letos. Odtlej bodo te povezave sestavni del dela dela teh ustanov. “Za oskrbo urgentnih bolnikov smo se v obmejnih bolnišnicah dodatno usposabljali po enotnem programu z mednarodnim certifikatom,” pravi Golob. “Razdalje so zdaj krajše, poznamo se in dobro sodelujemo, zato ne bo težav tudi, ko bo treba urgentnega bolnika premestiti iz ene bolnišnice v drugo, čez mejo,” poudarja odgovorni vodja projekta za urgentno dejavnost Biago Epifani iz bolnišnice Mirano-Dolo-Noale. Po zagonu novih urgentnih centrov v Sloveniji, tudi tistega v izolski bolnišnici, bo sledila reorganizacija službe nujne medicinske pomoči in centralnih urgenc na ravni države.

Ob tem vodja projekta v kliniki na Katinari Walter Zalukar opozarja: “Spoznali smo dobro organizacijo v Istri - centralno urgentno službo in PHE, kar je pomembno. Menim tudi, da so združene izkušnje in sodelovanje v tem projektu lahko vzročni primer takšnih povezav za celotno EU.“

JASNA ARKO

---