Povezava zaledja in solin je zmagovita prednost

Na sinočnji okrogli mizi, ki sta jo v Sečovljah pripravili medijski hiši Primorske novice in Radio Koper, so spregovorili o usodi Sečoveljskih solin. Medtem ko so nekateri črnogledi, drugi optimistično razmišljajo o razvoju solin in njihovem pomenu za turizem.

SEČOVLJE > Na okrogli mizi Sečoveljske soline - naš ponos ali nadloga smo sinoči slišali, da na ravni države intenzivno iščejo rešitve, da bi Krajinski park Sečoveljske soline izločili iz prodaje Telekoma. Predstavnici ministrstva za okolje in prostor sta pojasnili, da iščejo tudi rešitev za obliko javno-zasebnega partnerstva, da bi bila usoda solin manj črna, kot je slišati sedaj.

Vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc je obenem še napovedal, da bodo začeli most ob vstopu v soline obnavljati konec julija in ga bodo predvidoma končali do konca septembra, v tem času pa ne bo motena proizvodnja soli. Ravnatelj Pomorskega muzeja Piran Franco Juri pa je opozoril, da je največja nevarnost za prihodnost solin medresorska neusklajenost na vladni ravni, saj se država ne drži lastnih pravnih aktov. Sovinc je sicer glede prihodnosti solin zelo optimističen, saj je prepričan, da bodo čez 20 let že pod okriljem Unesca, ponudba tukajšnjega turizma pa bo temeljila na sonaravni povezavi zaledja in solin, kar je, kot je dejal, “naša zmagovita prednost”. Več o okrogli mizi boste lahko prebrali v petkovi prilogi 7. val.

Medtem pa je muzej solinarstva zadnje dni, kljub mačehovski odločitvi države, vseeno odprt, saj tam prostovoljno delajo zaposleni, solidarnostno pa so jim na pomoč priskočili tudi iz drugih muzejev. “Ideja o podpori se je rodila povsem spontano. Razmišljala sem v stiski, v kateri se je znašel solinarski muzej in njegov direktor. Žal so časi takšni, da se v podobnem položaju lahko hitro znajde še marsikdo izmed nas. Javnost je treba obveščati o svojem delu in poslanstvu in zato se mi je zdela zanimiva rešitev, da povežemo nekaj slabega s kančkom pozitivnega in Muzeju solinarstva s svojo prisotnostjo omogočimo, da je odprt, obenem pa obiskovalce informiramo o svojih muzejih in zanimivih projektih, ki jih pripravljamo zanje,” je že pred dnevi za PN dejala direktorica Narodnega muzeja Barbara Ravnik. Zelo je vesela, da so na pomoč priskočili tudi številni drugi muzeji, saj je to dokaz, da je kolegialnost med muzeji še živa.

NATAŠA HLAJ

---