Potopi do valobrana, tri metre globoko
Istra
19. 07. 2016, 14.47
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 02.37
Univerza na Primorskem, ki upravlja z arheološkim parkom Simonov zaliv, bo obiskovalcem tudi to poletje omogočila brezplačne vodene potope na območju nekdanjega rimskega pristanišča. Prva dva so izvedli danes ob 10. in 13. uri. Jeseni pa nameravajo tam urediti podvodni poligon.
Bloki iz peščenjaka ležijo tri metre globoko. Foto: Matej Školc
IZOLA
> Današnjih potopov se je udeležilo dvanajst posameznikov, za katere ni nujno, da imajo potapljaško znanje. Potope omogočajo v okviru projekta Arheologija za vse, s katerim Univerza na Primorskem oziroma Inštitut za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije oživlja arheološki park ob kopališču v Simonovem zalivu, kjer je pred dvema tisočletjema stala rimska vila.
“Ob spoznavanju naravne in kulturne dediščine želimo obiskovalcem ponuditi tudi nova doživetja,” pojasnjuje vodja aktivnosti v parku Mateja Ravnik. Potope med bloki iz peščenjaka, s katerimi so ob koncu prvega stoletja pred našim štetjem zgradili stometrski valobran, da bi varoval 8000 kvadratnih metrov veliko pristanišče (največje v slovenskem delu Istre), bodo izvajali vsak torek do konca avgusta. Obiskovalci se morajo le predhodno prijaviti (prek maila mateja.ravnik@upr.si). Potope vodijo inštruktorji Inštituta za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran, ki imajo veljavno licenco za učenje v Sloveniji in poskrbijo tudi za ustrezno opremo.
Med bloki iz peščenjaka dokaj pravokotnih oblik se zdaj podijo ribe, v bližini je videti tudi zaščitene leščurje. Nekdaj pa so tam pristajale corbite, 25-metrska plovila, na katera so natovorili tudi do 1000 amfor vina in oljčnega olja. Pristanišče so uporabljali še dolgo potem, ko so opustili vilo, menda vse do 16. stoletja.
Jeseni, ko bodo končali s potopi, pa na območju nekdanjega pristanišča snujejo ureditev podvodnega poligona. “Predstavili bomo pristanišče, način sidranja ladij, ki so pristajale, kakšne so bile amfore, ki so jih tovorile, pojasnili bomo višanje morske gladine ... Na morskem dnu bomo na manjše betonske bloke, 30 centimetrov visoke in široke, postavili koščke amfor, plastificirane fotografije pristaniške infrastrukture in podobno. Bloke bomo označili, obiskovalci bodo lahko več informacij poiskali na kopnem, v arheološkem parku,” napoveduje Ravnikova. S tem bodo nadgradili zdajšnje aktivnosti v parku, saj bo Inštitut za arheologijo in dediščino z njim upravljal predvidoma do konca leta 2021.
MIRJANA CERIN