Potencial za turizem je v vzhodni Evropi

Letošnja turistična sezona v Istri je bila zagotovo ena boljših v zadnjih letih, saj so v tukajšnjih krajih gostili turiste z vseh vetrov. Iz ust turističnih delavcev je slišati presežnike. Zanimivo, da pri tem skoraj vsi izpostavljajo potencial, ki ga predstavljajo turistični trgi v vzhodni Evropi. Letos je namreč istrske kraje zaznamovala večja prisotnost Čehov, Slovakov in Poljakov, ki so ponekod uspešno nadomestili upad turistov iz Italije in držav Beneluksa.

ISTRA > “Za nami je zelo uspešna poletna sezona,” je zadovoljna Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Julija so v turističnih zmogljivostih na območju piranske občine zabeležili skoraj 176.000 hotelskih nočitev, kar je za pet odstotkov več kot lani.

Turisti porabijo do 70 evrov na dan

V treh tednih avgusta se je ta številka povzpela do 141.000 hotelskih nočitev, s čimer se je statistika izboljšala za dve odstotni točki v primerjavi z enakim obdobjem lani. “Pričakujemo, da se bo dober obisk nadaljeval tudi v septembru in vsaj še v prvi polovici oktobra, nato pa spet v decembru,” napoveduje Šuligojeva.

Avgusta so v občini Piran kar 81 odstotkov vseh nočitev ustvarili tujci. Največ jih je bilo iz Italije, Avstrije in Nemčije. Še vedno (kljub upadu) je veliko ruskih gostov, sledijo pa jim Belgijci, Nizozemci, Madžari, Čehi ... Podatki kažejo, da turisti za izvenpenzionsko ponudbo porabijo med 50 in 70 evri na osebo na dan.

Izjemno lepo poletje je šlo na roko zlasti zaposlenim v termah na prostem Thalasso Spa Lepa Vida v Sečoveljskih solinah. Medtem ko so lani obupavali zaradi nenehnega slabega vremena in dežja, so si to sezono meli roke.

Stavijo na poroke sredi solnih polj

Vodja term Ivana Mijatovič zadovoljno ugotavlja, da je obisk v porastu, prav tako pa tudi povprečna poraba gosta. “V primerjavi z lansko sezono smo imeli za približno 30 odstotkov večji obisk. Ker smo imeli izredno dobro izkušnjo z organizacijo porok oziroma civilnih poročnih obredov, bomo v bodoče več delali na tem,” že snuje prihodnje marketinške korake.

Po njenih besedah so soline in zunanje terme obiskali zlasti turisti, ki se v Slovenijo namenijo dopustovat. Večina njihovih gostov je višje izobraženih, finančno dobro stoječih in bi jih lahko označili za nekoliko zahtevnejše. “Naši gostje so tako tuji kot domači, povprečno se v istrskih krajih zadržijo tri do pet dni. V začetku sezone prevladujejo obiskovalci iz Nemčije, Avstrije, drugih držav severne Evrope, iz držav bližnjega Vzhoda ter Avstralije. V avgustu pa je čutiti porast italijanskih gostov, ki smo jih v lanski sezoni nekoliko pogrešali,” je zadovoljna Mijatovičeva. Ne pozabi pa še dodati, da niso manjkali številni redni ruski gosti, zlasti tisti, ki poletne mesece preživijo v svojih slovenskih zasebnih rezidencah.

V portoroških hotelih LifeClass ocenjujejo, da bo letošnji turistični izkupiček boljši kot lani. Primat po številu nočitev imajo še vedno italijanski gosti, opazno se je povečalo število gostov iz Nemčije in Madžarske, medtem, ko je število ruskih gostov nekoliko upadlo.

Po novem se zadržijo pet noči

Podobno izvemo tudi pri Petri Baruca Zabukovec iz Bernardin Groupa, ki pod svojim okriljem združuje hotele vse od Bernardina, prek Strunjana do Izole. “Poletna zasedenost hotelskih zmogljivosti je v primerjavi z enakim obdobjem lani za približno 10-12 odstotkov boljša, za približno deset odstotkov več pa imamo tudi prihodkov,” je zadovoljna.

Že dinamika povpraševanja v maju in juniju je kazala na boljše obete v letošnji sezoni, seveda pa je k temu nato veliko prispevalo tudi izjemno vroče poletje. V dveh ključnih poletnih mesecih (julij in avgust) so našteli za dva odstotka več domačih gostov in šestodstotni porast tujih gostov, zlasti iz Avstrije in Nemčije. “Na italijanskem in ruskem trgu smo v primerjavi z lanskim obdobjem opazili upad, smo pa imeli po drugi strani več gostov iz Francije, Švedske, Češke in Slovaške,” pojasnjuje Petra Baruca Zabukovec.

Turisti so se letos pri njih zadržali v povprečju pet noči, medtem ko so jih lani gostili večinoma tri noči. Med trendi, ki bodo v prihodnje krojili turistično statistiko v njihovih zmogljivostih, opaža vse več spletnih rezervacij, pa tudi spremembe v strukturi gostov. “Več je starejših gostov in družin med jesenskimi počitnicami, z začetkom septembra pa pride v ospredje tudi jesenska kongresna sezona z več dogodki,” našteva Petra Baruca Zabukovec.

Ali številke nikogar ne skrbijo?

Povsem drugačen pogled na letošnji turistični izkupiček pa ima Mojmir Kovač, organizator različnih prireditev v piranski občini, sicer pa precej glasen kritik portoroškega turizma. Sprašuje se, zakaj podatki nikogar ne skrbijo.

“Kako je možno, da je kljub rekordnim obiskom končni rezultat negativen? Po vsakih praznikih in po zaključku poletne turistične sezone nam servirajo rekordne podatke o zasedenosti hotelov. Potem pa pride zaključna bilanca, ki pokaže, da je turizem v piranski občini spet v minusu!?” ne more razumeti.

V svetovnem merilu turizem narašča za štiri do pet odstotkov na leto. V zadnjih, čeprav kriznih letih, je zrasel za več kot dvajset odstotkov, Kovač niza nazorne podatke. “Turizem se lepo razvija tudi v okoliških turističnih krajih. Prednjači Ljubljana, kjer imajo 5000 postelj manj kot piranska občina. Turistične številke se dvigujejo v Kranjski gori in na Bledu. Nočitve rastejo tudi v Trstu in v hrvaški Istri. Samo ugibamo lahko, zakaj se nekdo hvali s posamičnimi zmagami, končnih rezultatov pa ne objavi nikjer. Nihče ne sklicuje kriznih sestankov, vsi se delajo, kot da je vse v najlepšem redu,” je razočaran.

V Izoli tudi priprave športnikov

V sosednji izolski občini so do 23. avgusta zabeležili pet odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani. Že od začetka leta opažajo trend rasti nočitev slovenskih gostov, kar pripisujejo tudi okrepljenim marketinškim potezam na domačem trgu. Nedvoumna je tudi statistika: 60 odstotkov turistov je domačih, tujci pa si delijo preostalih 40 odstotkov. Med slednjimi prevladujejo avstrijski državljani, sledijo jim nemški, italijanski in belgijski gostje. Podobno kot drugod v istrskih krajih tudi v turističnih zmogljivostih v Izoli opažajo precejšno rast nočitev čeških, poljskih in švedskih gostov.

Sicer pa letos opažajo predvsem veliko število dnevnih obiskovalcev, več nočitev v obeh avtokampih, zasebnih sobah in apartmajih. Med poletnimi počitnicami so gostili tudi veliko športnikov na pripravah, kar potrjuje, da je Izola prijazna tako do rekreativnih kot profesionalnih športnikov. Ob tem ne gre zanemariti pomena turistov-kolesarjev, ki predstavljajo še neizkoriščeno nišo, in jih je v istrskih krajih vse več. Rekreativna pot Parencana, ki povezuje istrske občine, se je, denimo, v njihovih očeh povzpela v sam vrh najbolj slikovitih kolesarskih poti.

“Dobri rezultati, zadovoljni turisti, ki se redno vračajo, in vse daljša glavna sezona, so plod sistematičnega večletnega dela in vlaganja v dvig kakovosti ter sodelovanja vseh izolskih ponudnikov,” menijo v izolskem TIC.

V Adrii Ankaran nad pričakovanji

Zelo spodbudne podatke nam predstavi tudi direktor Adrie Ankaran Rajko Rešek, kjer v primerjavi z lanskim letom beležijo 20-odstotni porast nočitev in prihodka. “Začetek poletja je zaživel v športnem duhu, saj smo zmogljivosti napolnili z evropskim študentskim prvenstvom v košarki, nato pa smo, kot pričakovano, nadaljevali v slogu družinskih počitnic. Oba poletna meseca smo dosegli in presegli načrte,” ugotavlja. Tudi tokratno sezono so po njegovih besedah zaznamovale rezervacije zadnji trenutek, ko se gostje prepričajo o vremenskih razmerah.

V Adrii Ankaran tudi letos na prvem mestu ostajajo Nemci, sledijo Italijani, nato Avstrijci. Zaznali so rahel upad gostov iz Belgije. Dobrodošla osvežitev statističnega seznama pa predstavljajo Čehi in Poljaki. V kampu smo gostili več domačih gostov kot lani, med tujci pa prednjačijo Nemci in Nizozemci. Vse več jih pride v kamp z domačimi ljubljenčki. “Pomembno se nam zdi predvsem, da imamo veliko stalnih gostov,” je zadovoljen Rešek.

Opaža, da gostje iščejo predvsem doživetja. “Dejavnosti pa morajo v čim večji meri zadovoljiti kar vse člane družine in obiskovalce, zato smo se še posebej potrudili za raznovrstno ponudbo in nismo pozabili tako na najmlajše kot na tiste, željne aktivnosti znotraj resorta,” pojasnjuje. V prihodnje pa Rešek pričakuje, da se bodo turisti odločali za več potovanj tekom leta s krajšo dobo bivanja, pri čemer bo odzivnost vezana na vremenske napovedi.

Alternativa v Truškah

Za izjemno uspešno se je izkazala tudi alternativna ekološko obarvana turistična zgodba, ki jo je v Truškah zasnovala Mateja Hrvatin Kozlovič. Nastanitev ponuja v manjših montažnih hiškah, ki so grajene v istrskem arhitekturnem slogu, v notranjost pa je namestila izvirno pohištvo, ki je krasilo domovanja istrskih prednikov.

Pravi, da je največ gostov naštela avgusta, ko prevladujejo tujci. Obiskali so jo tako Američani kot Avstralci, Južnoafričani, Nemci, Poljaki, Madžari … “Vsi so res navdušeni nad Slovenijo, čeprav me je nekoliko presenetila kritika enega od obiskovalcev, ki mi je navrgel, da je naša država precenjena. Trdi, da si lahko za enak denar marsikje drugje več privošči in da je ponudba boljša,” spomni. Zanimivo, da je Slovence poleti pri njej težko najti, kar povezuje s tem, da večinoma dopustujejo na Hrvaškem. “So pa zato redni gostje maja in septembra, ko pridejo na krajše oddihe,” doda.

NATAŠA HLAJ

---