Poštarske torbe so vse težje, plače pa temu ne sledijo

Koprski poštarji od petka dalje prevelike zavitke vrečk za biološke odpadke lahko pustijo zunaj poštnih nabiralnikov. V prihodnjih dneh se bodo s Komunalo Koper dogovorili za dostavo manjših zavitkov, ki bodo šli v vse nabiralnike. A težave z vrečkami so le vrh ledene gore. Poštarje tarejo še druge težave, od neenakomerno porazdeljenega dela do preobremenjenosti in skromne plače, ki z vsemi dodatki znaša približno 739 evrov neto.

ISTRA >Poštarji pravijo, da imajo dovolj dela že z raznašanjem pisem, dopisov, položnic, časopisov in reklamnih tiskovin. Za raznašanje vrečk bi zato potrebovali dodaten kader.

“Ker nas je po letu 2008 zaposlenih vse manj poštarjev, se na enega nabere 85 do 125 kilogramov 'papirja' dnevno. Kljub večjemu obsegu dela pa naša osnovna plača ostaja enaka. V zadnjih 10 letih se nam je zvišala le za dva evra bruto, že dolgo se ni uskladila z inflacijo,” opozarja zaupnik sindikata poštnih delavcev Sašo Gržinič iz koprske poslovne enote. Tam je 400 zaposlenih, poštarjev je polovica.

Jim res priznajo izredne pošiljke?

Pri Pošti Slovenije navajajo, da teža poštnih pošiljk dnevno zelo niha. “Poštarji ne vzamejo vseh pošiljk naenkrat, z njimi se sproti oskrbujejo in uporabljajo različne pripomočke ter prevozna sredstva.” Vodstvo poskrbi, da je njihova obremenjenost pod zakonsko določenimi mejami. “Njihovo delo zastavimo tako, da so v povprečju vsi enakomerno obremenjeni. Že pred leti smo uvedli trajno neenakomerno razporeditev delovnega časa - ob večji obremenitvi delovni čas podaljšamo, ob manjši ga skrajšamo.”

Pa vendar poštarji vztrajajo, da se vodstvo prilagaja predvsem manjšemu, poletnemu obsegu dela. Ko se pojavi volilno ali drugo izredno gradivo, kot je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ne pošljejo dodatnih delavcev na teren. Zato se jim viški ur kopičijo. Pravijo tudi, da jim raznašanja tega materiala ne upoštevajo. Normo pa imajo določeno za vsako poštno pošiljko posebej, ne glede na to, ali delajo po šest ali deset ur.

Toda neupoštevanje izrednega materiala pri delodajalcu zavračajo: “Poštarjem priznamo čas za vse reklamno gradivo, vključno z volilnimi tiskovinami. Upoštevali bomo tudi čas, ki ga bodo porabili za dostavo vrečk.”

Božičnica le, če bodo dosegli cilje

Njihova osnovna dejavnost ostaja raznašanje poštnih pošiljk, kar pa naj že dolgo ne bi zadoščalo za pozitivno poslovanje in dolgoročno preživetje.

Čeprav v Mariboru ugotavljajo, da so se pošiljke v zadnjih sedmih letih več kot prepolovile (zaradi gospodarskih razmer, elektronskih nadomestkov in e-poslovanja), za letos načrtujejo skoraj sedem milijonov evrov dobička. Zaposlenim pa glede izplačila božičnice postavljajo pogoj, da morajo doseči začrtane cilje ali jih preseči, čeprav se zavedajo, “da bo potrebno vložiti veliko naporov na področju uvajanja novih storitev ter racionalizacije in optimizacije poslovanja”.

Poštarji, ki so božičnico lani dobili (približno 100 evrov, ob načrtovanju 2,5 milijona dobička), opozarjajo, da so tako visoko zastavljeni cilji neuresničljivi. “Pošti letos grozi, da bo ob pet milijonov prihodkov, če bo država posebne pošiljke začela dostavljati kot običajno pošto, ki ne zahteva vročitve,” opozarja Gržinič. V Mariboru pa pravijo, da morajo zagotavljati socialno varnost za približno 6000 zaposlenih kot tudi rast in razvoj podjetja.

V prihodnjih dveh letih bodo vlagali v nove storitve, modernizacijo in optimizacijo poslovanja. Razvoj bodo še naprej snovali na ključnih področjih: logistiki, paketih, jutranji dostavi časopisnih edicij, direktnem marketingu in storitvah v poštnih poslovalnicah.

MIRJANA CERIN

---