Pokvarjen ledomat in prazen prostor za ribiče

Gradbeni stroji so se z obnovljenega ribiškega pristanišča poslovili že poleti leta 2013, ribiči pa še danes ne morejo uporabljati dela tamkajšnje infrastrukture. Vrata prostora s hladilnico in drugo opremo za ribiče med kavarno Kapitanija in stavbo policijske uprave so tako še vedno trdno zapahnjena, medtem pa se je pokvaril tudi ledomat, ki je deloval le nekaj več kot eno sezono.

Koprski ribič Miro Šalgaj pravi, da se je kljub okvarjenemu 
ledomatu znašel in je led nabavil v bližnji ribarnici.  Foto: Nataša Hlaj
Koprski ribič Miro Šalgaj pravi, da se je kljub okvarjenemu ledomatu znašel in je led nabavil v bližnji ribarnici.  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Že januarja letos smo napovedali, kako naj bi Komunala Koper končno prevzela v upravljanje koprsko ribiško pristanišče. Leto je skoraj okoli in v koprski občini od obljub še niso prešli k dejanjem.

Najbolj bode v oči, da ribiči v vsem tem času sploh še niso mogli prestopiti praga lokacije v pritličju dveh stanovanjskih stavb (vhod z Ukmarjevega trga in iz Ressljeve ulice), kjer so zanje uredili delovni prostor za sestanke, sanitarije in tuš, omarice za ribiško opremo, hladilnico in mize za čiščenje rib. Zdi, da si koprska občina in Komunala (ta upravlja s privezi v mestnem in ribiškem pristanišču) podajata žogico in nekako prelagata odgovornost za ureditev razmer.

Za 3,63 milijona evrov vredno naložbo za prenovo ribiškega pristanišča so v koprski občini uspeli pridobiti približno dva milijona evrov nepovratnega denarja iz evropskega ribiškega sklada.

Birokracija zavira prenos upravljanja

Po naših podatkih občina določene ribiške infrastrukture (ledomat, hladilnica, viličar) še ni predala v upravljanje Komunali. Menda zato, ker še ni dorečen pravilnik njene uporabe. Med drugim niso izdelani cenik za nakup ledu, urnik in hišni red v hladilnici ter prostoru za ribiče, ni imenovan skrbnik delovanja ledomata, niti ni jasno, kdo in pod kakšnimi pogoji bo lahko upravljal z viličarjem. Zanj je treba opraviti poseben tečaj in pridobiti izpit in še kaj bi se našlo.

V koprski Komunali pojasnjujejo, da “pripravljajo in usklajujejo pogodbo oziroma druge akte, kot so elaborati, kalkulacije, ki bodo podlaga za prevzem infrastrukture”. To je terjalo nekaj časa, dodajajo. Nič bolj konkretni niso v koprski občinski upravi. Neizveden prenos ribiškega pristanišča pod okrilje Komunale utemeljujejo z nujnostjo cenitve infrastrukture. “Morali smo oblikovati ceno, ki jo bodo za uporabo infrastrukture plačali ribiči. S cenitvijo smo preprečili prenos stroška v celoti na njihova pleča,” razlagajo. Obljubljajo, da bodo dopolnitve in usklajevanja kmalu zaključeni. Obenem napovedujejo (že tretjič), da bodo prenos infrastrukture v najem Komunali izvedli v začetku prihodnjega leta.

Ledomat na pomolu že večkrat v okvari

Zaradi nedorečenosti in nekaterih pomanjkljivosti negodujejo tudi koprski ribiči. Miro Šalgaj, denimo, potoži, da se je pred kratkim pokvaril ledomat, občasno pa da ni niti elektrike v omarici na pomolu. “Brez ledu nimam kje hraniti ulova. K sreči sem se znašel in sem led nabavil v ribarnici. Tudi, če je zima in mraz, so zdaj drugačni standardi, ki jih je treba upoštevati,” pravi. K sreči je zadovoljen vsaj z zimsko ribiško bero. V njegove mreže se tako zdaj ujamejo zlasti ciplji, brancini, listi in moli.

V koprski Komunali potrjujejo, da se je stroj za izdelavo luskinastega ledu okvaril v začetku meseca, čeprav Šalgaj ocenjuje, da vsaj mesec dni iz komore ni mogel prinesti niti grama ledu. Večinoma so si v času do popravila ribiči led priskrbeli v Trstu, Izoli in iz lastnih ledomatov.

Vojko Rotar iz Komunale pojasnjuje, da se je pokvaril kondenzator oziroma motor ledomata. Stroj za izdelavo ledu je sicer v garanciji do konca oktobra prihodnjega leta. “Doslej je lokalni serviser vse okvare zelo hitro odpravil. Tokrat pa je šlo za večjo okvaro, zato so v Koper prišli predstavniki izdelovalca iz Italije,” pravi Rotar.

Ko smo jih prestregli pri popravilu, so nam neuradno zaupali, da se jim iz tehničnega vidika ne zdi najprimerneje, da je hladilna enota ledomata nameščena ob boku, saj je ukleščena med komoro in zid. Ocenjujejo, da bi bilo za delovanje ledomata bolje, če bi jo prestavili na streho objekta na pomolu. To je bilo sprva tudi predvideno, vendar so načrte prekrižali v zavodu za spomeniško varstvo, kjer so presodili, da bi takšna postavitev kazila veduto na pomolu.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano