Pokopališče je tudi dediščina in znamenitost

Komisija za vprašanja italijanske narodnosti je piranski občini predlagala, naj mestno pokopališče razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena. Občina je pobudo sprejela in na jutrišnji seji bodo občinski svetniki odločali, ali naj začnejo s postopkom za razglasitev. V Okolju, ki skrbi za pokopališče, si želijo, da bi ga priključili tudi evropskemu združenju znamenitih pokopališč.

PIRAN > Stari del piranskega pokopališča, obdan s kamnitim zidom, so v register kulturne dediščine vpisali pred sedmimi leti. A to ne zagotavlja posebne zaščite za nobeno grobnico ali spomenik. Zato želijo zdaj varovanje pokopališča razširiti z razglasitvijo za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Pobudo za to je dala komisija za vprašanja italijanske narodnosti pri piranskem občinskem svetu. Menijo, da je spomeniška zaščita pokopališč znamenje hvaležnosti in spoštovanja sedanje generacije do prednikov ter ohranjanje zgodovinske in arhitekturne vrednosti. Z razglasitvijo bi zagotovili tudi skrb za znake in simbole, ki so bili značilni za piransko družbo v preteklosti.

Na piranskem pokopališču je 3595 pokopnih mest (grobov in žarnih niš). V zadnje pokopno polje so začeli pokopavati letos, na njem pa je prostih še 39 vrstnih grobov za krste in 19 žarnih grobov. Le od marca do junija so zapolnili dvanajst klasičnih grobov in dva žarna. Lani pa so na piranskem pokopališču opravili 126 pokopov. “S takšno dinamiko lahko proste grobove napolnimo v prihodnjih dvanajstih mesecih. Vendar je veliko tudi pokopov v že najete grobove in družinske grobnice, zato upamo, da bo prostora za več kot eno leto. Za koliko, pa je težko napovedati. Pred petimi leti je kazalo, da bomo v treh letih napolnili vsa mesta, pa se to še ni zgodilo. Kljub temu je skrajni čas, da najdemo ustrezno novo lokacijo pokopališča,” pravi Milica Maslo Bezer iz Okolja. Na piranskem pokopališču imajo še tako imenovano tržaško grobnico (za skupinski pokop krst v betonsko grobnico), v njej pa je še 150 mest.

Pred nekaj leti so za spomenik lokalnega pomena že razglasili izolsko pokopališče. Ko bo občinski svet sprožil postopek zaščite tudi v Piranu, pa bo na potezi zavod za varstvo kulturne dediščine, ki bo pripravil podrobnejši režim varovanja, tudi za grobna mesta, ki so pomembna z umetnostno-zgodovinskega vidika oziroma so v njih pokopane znane osebnosti. Na piranskem pokopališču so tako med zanimivejšimi grobnice piranskih plemiških in meščanskih družin (Apollonio, Fonda, Corsi, Viezzoli, Tamaro, Bartole, Bubba, Venier ...), kapela de Castro iz leta 1939, spomeniki v obliki obeliskov (največji je obelisk na grobnici arhitekta Lorenza Furiana iz leta 1861) ... Med nagrobnimi kipi izstopajo žalujoči ženski figuri na grobnicah družin Cicogna in Ravalico, bronasta glava na spomeniku Zacchi, bronasto doprsje na grobnici Zarotti in križani Jezus na grobnici Chierego.

V podjetju Okolje, ki upravlja s pokopališčem, ga želijo tudi zaradi tega priključiti evropskemu združenju znamenitih pokopališč (Association of significant cemeteries in Europe), v katerem je več sto pokopališč, med pariškim, rimskim, barcelonskim in dunajskim tudi ljubljanske Žale in mariborsko Pobrežje. To je dolgoročni cilj, naprej je treba pokopališče zaščititi in ga razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena, pravi Milica Maslo Bezer iz Okolja.

Nekdaj je imel Piran pokopališče v bližini cerkve sv. Jurij (kjer je zdaj pastoralni kulturni center Georgios), uglednejše družine so imele grobnice v cerkvah. Načrte za pokopališče na današnji lokaciji je izrisal Pietro Gregoretti v začetku 19. stoletja, tja se je preselilo leta 1812. Le 50 let zatem so ga morali že razširiti, takrat so posvetili tudi pokopališko cerkev in vhodno vežo. Zatem so ga povečevali še nekajkrat, zadnja 104 pokopna mesta so uredili leta 2011. HELENA RACE

---