Pogled iz zraka razkril bedo na gradu Socerb

Grad Socerb si naziva spomenik državnega pomena ne zasluži, je kritičen arhitekt in strokovnjak za gradove Juan Pablo Maschio. Argentinec, ki od leta 2009 živi v Sloveniji, svoje mnenje podkrepi s konkretnimi primeri. Med drugim opozori na neurejeno zunanjost gradu, zarjavel dimnik, reflektor na lesenih paletah, z žicami prevezan napis, gradbeni material na brežini za gradom, neugledno žarnico nad vhodom v grajsko restavracijo ...

SOCERB > Juan Pablo Maschio je kastelolog mlajše generacije, ki se je ljubiteljsko, a obenem zelo strokovno lotil projekta Feniks, prek katerega iz grajskih razvalin izdela digitalne rekonstrukcije. Ko se je na njegovem seznamu znašel tudi grad Socerb, se Maschio ni mogel načuditi, kako prav nikogar ne skrbi usoda tega prelepega ostanka srednjeveškega gradu na kraški pečini. “Izdelavi digitalnega posnetka Socerba sem posvetil kar nekaj časa. Večkrat sem bil na terenu, objekt sem izmeril, si ogledal stare posnetke in proučil zgodovinsko gradivo,” pojasnjuje Maschio.

Koprska občina in ministrstvo za kulturo se dogovarjata, da bi upravljanje gradu Socerb prenesli pod okrilje lokalne skupnosti. Občina je že leta 2012 državi predlagala prenos lastninske pravice, vendar so nam z ministrstva odgovorili, da tega vprašanja še niso rešili. Ker mislijo resno, so letos v občini naročili izdelavo programske naloge o revitalizaciji gradu Socerb, v kateri so nanizali cilje za ohranitev in dolgoročni razvoj območja tega kulturnega spomenika. Nalogo so že poleti poslali ministrstvu, od koder pa do danes še niso uspeli sporočiti svojega stališča.

Strešnike zmetali kar čez ograjo

Ko si je poleti natančneje ogledoval zunanjost grajskega poslopja, je opazil, da je nekdo čez ograjo ob gradu odvrgel gradbeni material in stare strešnike. “Pa saj je tudi okolica zaščitena! Ali res zavod za varovanje kulturne dediščine ne namerava ukrepati,” se sprašuje strokovnjak. Težko ugiba, kdo bi se lahko na takšen način odkrižal odpadkov, dvomi pa, da bi jih nekdo tja pripeljal od drugod in jih stresel čez dokaj visoko ograjo.

Prepričan je, da bi moral ostanek grajskega poslopja tudi v današnjem času odsevati veličino preteklosti, česar pa na Socerbu ne opaža. “Le poglejte neokusno belo žarnico nad vhodom. Ali res ni mogoče najti primernejše estetske rešitve?” Pripombe nameni tudi zarjavelemu dimniku in kovinski konstrukciji, čez katero zlasti poleti napnejo prireditveni šotor na gradu. Oba tujka je opaziti že od daleč in zagotovo ne sodita v grajski kontekst, ocenjuje kastelolog Juan Pablo Maschio.

Opozarja še na napis “restavracija”, ki je očitno razpadel in so ga povezali skupaj kar z dvema žicama, ter na nasekana drva za gradom, ki so pokrita z napol raztrgano plastično ponjavo. Ko je s pomočjo kvadrikopterja fotografiral še streho gradu, se je zgrozil. Posnetek je namreč odstrl vso bedo in umazanijo, ki se skriva za zidovi. “Da sploh ne izgubljamo besed o nepokošeni travi, neobrezanem grmičevju in ostalih detajlih, ki bi ključno pripomogla k uglednejši podobi tega edinstvenega gradu,” ne skopari z očitki.

Lastnik država, najemnik gostinec

Lastnik gradu je država, z njim pa upravlja ministrstvo za kulturo, ki je grad leta 1992 oddalo v najem. Od takrat je za 800 evrov na mesec njegov najemnik gostinec Milan Graj. Na ministrstvu navajajo, da je najemnik dolžan skrbeti za obratovalne stroške gradu, stroške rednega vzdrževanja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in letne stroške zavarovanj. Graj, ki v gradu vodi priznano slow food restavracijo, včeraj ni bil dosegljiv na nobeni od dveh javno dostopnih številk.

Pred petimi leti je država poskrbela za zadnjo večjo naložbo, ko so v gradu izvedli nujna sanacijska dela. Pred tem so v letih 2000-2001 obnovili obodno obzidje in začeli z izdelavo projektne dokumentacije za obnovo gradu.

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine pa pravijo, da z deponijo za gradom niso seznanjeni, zagotavljajo pa, da pa bodo na ogled poslali strokovnega delavca. Ko bodo ugotovili natančno lokacijo in obseg deponije, bodo zadevo prijavili inšpektoratu za varstvo kulturne dediščine in z dejstvi seznanili tudi ministrstvo za kulturo. NATAŠA HLAJ

---