Pod daljnovodi kar po kavbojsko

Sečnjo pod daljnovodi opravljajo po kavbojsko, širino trase določijo, kot se jim zazdi, lastnikov parcel ne obveščajo, ostanke dreves puščajo kar po trasi, kar povečuje nevarnost požarov, preprečuje prehodnost parcel in maši vodotoke. Te nepravilnosti pri čiščenju tras daljnovodov podjetjema Eles in Elektro Primorska oziroma njihovim izvajalcem očita predsednik krajevne skupnosti Črni Kal. Da vse ni tako, kot bi moralo biti, pričajo tudi postopki gozdarske inšpekcije, ki je prejela že več prijav.

Trasa pod Elesovim daljnovodom nad Ospom je zaradi podrtih dreves in vej neprehodna.  Foto: Helena Race
Trasa pod Elesovim daljnovodom nad Ospom je zaradi podrtih dreves in vej neprehodna.  Foto: Helena Race

ČRNI KAL > “Prijavili smo sečno brez odkazila in brez soglasja lastnikov,” pravi vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Milan Race. Kot pravi, bi morala Eles in Elektro Primorska, ki skrbita za daljnovode, pred vsakim posegom na trasi, obvestiti lastnike parcel. Šele ko se oni strinjajo, lahko revirni gozdar označi drevesa, ki jih je treba posekati. A čiščenja tras daljnovodov, se podjetji lotevata mimo soglasij lastnikov in mimo stroke, očita Race.

Zaradi posegov v gozd in sečnje brez odločb so gozdarski inšpekciji poslali že več prijav (tako za sečnjo na območju Črnega Kala kot pred tem na trasi med Divačo in Kozino). “V zadnjih treh letih sta bila prekrškovno obravnavana tako Eles kot Elektro Primorska. Trenutno pa pri podjetjih potekata dva inšpekcijska postopka, ki še nista končana,” pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Suhi ostanki lahko hitro zagorijo

Še več očitkov na račun Elektra Primorske in Elesa pa je slišati od lastnikov zemljišč z območja Črnega Kala in okolice. Kot pravi predsednik KS Črni Kal Janko Sever, trase čistijo bolj “po kavbojsko”. “Lastnikov sploh ne obvestijo. Širino trase pod daljnovodi si izbirajo po svoje; nekje je široka pet metrov od žic, drugod dva metra. Ostanke po sečnji puščajo razmetane po trasi, zaradi tega se povečuje nevarnost požarov. Če bi zagorelo, gasilci sploh ne bi mogli mimo. Lastniki pa ne morejo do svojih parcel. Nepospravljeno drevje ob vodotokih pada v struge in zmanjšuje pretoke. Poleg tega burja nosi vejevje na ceste,” našteva Sever. Predsednik Agrarne skupnosti Črnotiče Zlatko Rojc pa dodaja še, da sekajo tudi drevesa (na trasi od kamnoloma proti Črnotičam), ki sploh ne ogrožajo daljnovodov, lastnikov pa pred tem ne obvestijo.

A pravilnik o izvajanju sečnje in ravnanju s sečnimi ostanki ne zahteva, da bi morali odstranjevati vse vejevje; morajo ga le zložiti na kupe. Je pa vejevje problematično zaradi požarov. “Da ostanki po žaganju ostanejo na trasi, je nedopustno - sploh na območju, ki je izredno požarno ogroženo,” je jasen direktor Gasilske brigade Koper Vilij Bržan.

Trase imajo 45.000 lastnikov

V Elektru Primorski trdijo, da so sečni ostanki na trasah daljnovodov, za katere skrbijo, zloženi tako, kot jim nalaga pravilnik. Drevesa, ki jih posekajo, pa so v lasti lastnikov zemljišč, zato jih lahko odpeljejo, dodajajo.

Ali lastniki za sečno sploh izvedo, pa je drugo vprašanje. Elektro Primorska upravlja z 850 kilometri srednjenapetostnih in dvakrat toliko nizkonapetostnih električnih vodov. Potekajo nad 50.000 gozdnatimi parcelami, ki imajo 45.000 lastnikov. Z nekaterimi od njih imajo sklenjeno služnostno pravico, za starejše daljnovode pa niti tega ne. “Obveščanje lastnikov pred izvajanjem sečnje je dolžnost družbe Elektro Primorska,” priznavajo v podjetju. Težavo pri tem pa povzročajo razdrobljenost lastništva in pomanjkljivi podatki v zemljiški knjigi, dodajajo. V Črnem Kalu in okolici so lastnike obvestili ustno, tiste, ki niso bili dosegljivi, pa pisno, trdijo. A naši sogovorniki pravijo, da za sečnjo niso vedeli. “Če bi nas obvestili, bi se tudi v KS lahko organizirali in skupaj poskrbeli za bolj čiste trase,” pravi Janko Sever.

V Elesu pa pojasnjujejo, da je vsa lesna masa na trasi daljnovoda last lastnikov zemljišč in jo lahko odpeljejo. Dovoljenje Zavoda za gozdove pridobivajo le za drevesa, ki so debelejša od deset centimetrov, zanje tudi plačajo lastnikom odškodnino. A menda le tistim, ki so “sitni” in to zahtevajo, pravijo lastniki. Koliko jih stane vzdrževanje in koliko izplačila odškodnin zaradi posekanih dreves, pa niso odgovorili.

HELENA RACE


Najbolj brano