Po privatizaciji bo Cimos spet v igri

V službo prihaja ob 7.15, vrata pisarne velikokrat zapre, ko se kazalci na uri bližajo osmi zvečer. Gerd Rosendahl Slovenije ne pozna prav dobro. Ob takem delovnem ritmu časa za spoznavanje naših krajev nima kdove koliko. A morda bo še priložnosti za to; če se bo ujel z novimi lastniki Cimosa, seveda. Koprsko podjetje je po končani prisilni poravnavi namreč naprodaj in doslej je že prispelo nekaj zanimivih ponudb.

“Bil sem v hribih, pa ob morju, kak pozen večer sem preživel v Portorožu. Res mi je všeč pri vas,” pravi 59-letni nemški poslovnež, sicer diplomirani strojni inženir s skoraj 30-letnimi izkušnjami v avtomobilski industriji, v kateri je zasedal vodilne položaje v različnih podjetjih. Preden je prevzel vodenje Cimosa, je bil v Sloveniji samo enkrat, pred leti, kot predsednik rokometnega kluba iz Nemčije, ki je tu igral. Kot nekdanji vrhunski rokometaš tudi v poslu stavi na moštveno delo, pri čemer je zdaj njegov največji izziv biti uspešen s Cimosom.

> Vas kot šefa Cimosa kaj boli glava zaradi afere z Volkswagnom, ki je goljufal pri testih izpustov dizelskih motorjev? Se bojite, da bo manj naročil, pritiskov za nižanje cen vaših izdelkov pa vse več?

“To vsekakor ni dobro za avtomobilsko industrijo. Skrbno spremljamo dogajanje. Za zdaj v Cimosu ne opažamo padca naročil, bo pa treba počakati, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih.”

> Zdaj ste že skoraj tri mesece v Cimosu; kakšna je kondicija podjetja, ki ga vodite?

“Vodstvena ekipa in zaposleni so visoko motivirani. Delajo zelo dobro, vsak dan napredujemo, toda čaka nas še veliko dela. V avtomobilski panogi delam skoraj 30 let in spoznal sem, da je vsako leto nov izziv. Mislim, da smo na dobri poti.”

> Je Cimos v boljši ali slabši kondiciji, kot ste pričakovali?

“Razmere v Cimosu niso boljše, kot sem pričakoval. Toda upoštevati moramo, iz kakšnega položaja podjetje prihaja. V zadnjih treh letih je imel Cimos - zaradi vseh turbulenc, v katerih se je znašel - bolj malo novih naročil. Se je pa že med prisilno poravnavo zelo intenzivno lotil optimizacije svojih stroškov. Prodajni oddelek je zelo aktiven, inženirski del dela s polno paro, razvojniki in projektanti delajo na novih projektih. Osebno se ne želim ukvarjati s preteklostjo, raje se osredotočam na prihodnost.”

Kupci čakajo konec privatizacije

> Prisilna poravnava je končana. Kje vidite znake okrevanja?

“V zadnjih treh letih je Cimosu prodaja upadala in zdaj si prizadevamo, da bi se krivulja obrnila spet navzgor. Radi bi razširili paleto izdelkov, ki jih prodajamo posameznim kupcem, in pridobili tudi nove partnerje. Letos, tudi v času, ko je bil Cimos še v prisilni poravnavi, smo dobivali povpraševanja po novih poslih. Seveda ne toliko kot prej, a vendar. In tudi če je sedaj povpraševanj bistveno več, kupci še vedno čakajo, da se konča postopek privatizacije Cimosa. Kupci želijo zelo zanesljive dobavitelje. Za nekatere smo celo edini dobavitelj in zato je razumljivo, da si želijo stabilno lastništvo Cimosa.”

Na mizi lastnikovzanimive ponudbe

> Lastniki prodajajo Cimos, na mizi imajo že nekaj ponudb. So z njimi zadovoljni?

“Privatizacijski postopek še poteka, prezgodaj je še, da bi razkrivali podrobnosti. O prispelih ponudbah bodo odločali lastniki, ki prodajajo svoje deleže. Sam bom s svojo vodstveno ekipo potencialnim investitorjem v naslednjih nekaj tednih predstavil Cimos. So pa res prispele ponudbe zanimivih vlagateljev.”

> Kakšnega lastnika potrebuje Cimos?

“Vlagatelj z dolgoročno strategijo - to bi bila po mojem mnenju prava izbira. Takega, ki bi Cimosu znal in zmogel nuditi podporo v vseh smislih. V vlogi menedžerja se osredotočam na izboljšanje vseh poslovnih procesov, zlasti na stroškovni vidik, ki zelo pomembno kroji prihodnost podjetja. Želim, da bi novi lastnik Cimosa podprl vsa ta prizadevanja.”

> Ko je bil Cimos v največjih težavah, so ga nekateri kupci zapustili. Kakšne so možnosti, da jih znova pridobite?

“Tistih, ki so zapustili Cimos, je bilo samo pet odstotkov. Verjamemo, da obstaja velika verjetnost, da se bodo vrnili. Povpraševanje po novih poslih nikoli ni povsem zamrlo in zdaj narašča. Ko se bo privatizacija končala, bo Cimos spet v igri.”

> Kakšen je obseg izgubljenih poslov?

“Cimos je imel lani 360 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Prihodnje leto bo prodaja dosegla 300 milijonov, nato pa načrtujemo ponovno rast prihodkov. Seveda se bomo morali tudi stroškovno prilagajati. To pravzaprav že počnemo. Vodstvena ekipa, ki je med prisilno poravnavo uspela zmanjšati stroške na vseh ravneh, je dobro opravila delo. Ta naloga še zdaleč ni končana. Letos, pa tudi prihodnje leto, se bomo še naprej posvečali zmanjševanju stroškov.”

Še bodo odpuščali

> Brez odpuščanja ne bo šlo, mar ne?

“Odpuščanje - te besede nimam rad. Ko prihodki upadejo, je treba zmanjšati vse stroške, sicer si kmalu spet v težavah. Ne gre drugače. Tudi Cimos bo moral ravnati tako. Zmanjševati bo moral vse stroške, od stroškov materiala, energije ... In tudi stroške dela.”

> Boste število zaposlenih začeli zniževati že kmalu?

“S tem smo že začeli, z zmanjševanjem števila zaposlenih bomo nadaljevali do konca letošnjega leta in tudi še v začetku prihodnjega leta. V letu 2017 pa pričakujemo vzpon prodaje in če bomo spet začeli rasti, bomo lahko tudi spet zaposlovali. Verjemite, veliko rajši zaposlujem, kot odpuščam. Nisem hladen menedžer, ki mu je vseeno za zaposlene. Ampak to terjajo okoliščine, kot menedžer moraš potegniti tudi take poteze, sicer se podjetje lahko zelo hitro ponovno znajde v težavah.”

> Ste predsednik uprave, ki je enočlanska. Ali odločitve sprejemate sami?

“Za tole veliko mizo v moji pisarni se posede moja menedžerska ekipa. Kot predsednik uprave sem odgovoren za Cimos, a sem velik zagovornik timskega dela. Rad delam z drugimi, jih spodbujam pri iskanju novih idej. Prvič so bili bolj tihi, zdaj pa niso več. Ni nujno, da je moja ideja vedno tudi najboljša. Želim se prepričati, da so pri delu uporabljene najboljše rešitve. Moja vrata so vedno odprta za vse. Če je kakšen problem, ga bomo skupaj laže rešili. To je vzorec, vzdušje, ki ga potrebujemo v vsaki naši tovarni.”

> Svojčas ste bili vrhunski rokometaš. Je ta nagnjenost k timskemu delu povezana z vašo športno preteklostjo?

“Tudi. Ne moreš biti sam uspešen, za to je potrebna dobra ekipa in skupno prizadevanje. Pa pozitivno razmišljanje, tudi kadar ti ne gre dobro. Po drugi strani pa je treba dopustiti tudi razpravo o napakah in porazih z namenom, da se najde rešitev.”

Bivšim svetovalcem ne bodo plačali nagrade

> Sodelovanje z ameriško svetovalno družbo Alvarez & Marsal ste prekinili; kako ste zadovoljni z novimi svetovalci, družbo Admetam?

“Sodelovanje s svetovalno hišo Admetam je bilo zelo uspešno. Vsak evro, ki smo jim ga plačali, je bil dobro porabljen. Z njimi imam dobre izkušnje.”

> Z družbo Alvarez&Marsal ste se razšli, a z njihovimi predstavniki se boste še srečevali na sodišču. S tožbo od Cimosa zahtevajo plačilo petmilijonske nagrade za uspešnost.

“S tem se ukvarjajo moji kolegi, v podrobnosti se ne bom spuščal. A naše stališče je jasno: ne, nismo pripravljeni plačati nagrade. In prepričan sem, da bomo zmagali na sodišču.”

> Po nekaterih napovedih bi Cimos utegnil nove lastnike dobiti v nekaj mesecih. Bo to za vas pomenilo slovo ali ste pripravljeni ostati, če vam bodo to ponudili?

“Preden sem sprejel izziv v Cimosu, sem imel zelo dober položaj; bil sem predsednik uprave v Fischer Automotive ZDA. Ko me je nadzorni svet povabil, naj pridem za predsednika uprave v Cimosu, je bil to izziv in priložnost. A zagotovo nisem nameraval ostati le nekaj mesecev, zanima me dolgoročno sodelovanje v Cimosu. Če bo prava kemija med mano in novim Cimosovim lastnikom, bom seveda ostal.”

> Cimos zdaj že nekaj časa ni več sponzor rokometnega kluba. Vam je kot nekdanjemu vrhunskemu rokometašu zaradi tega težko pri srcu?

“Moje srce je vedno na strani športa. A zdaj, ko se je Cimos komaj dobro izvlekel iz prisilne poravnave, ni pravi čas za razmišljanje o sponzorstvu. Bomo videli.”

SONJA RIBOLICA

---