Po pokopališču hodi divjad

“To je najslabše pokopališče - ne le v krajevni skupnosti ampak v vsej Mestni občini Koper in celo v vsej Sloveniji,” pravi Mario Starc iz Črnega Kala. Priključek za vodo in mrliško vežico bi morali na pokopališču v Črnem Kalu zgraditi že pred 16 oziroma 14 leti, a ne enega ne drugega še vedno ni.

Odpri galerijo

ČRNI KAL > Pokopališče v Črnem Kalu nima elektrike niti vodovodnega priključka. Svojci pokojnih morajo odpadke nositi s sabo domov, saj v bližini ni zabojnika za odpadke, ker ga Komunala po preozki cesti ne more pripeljati. Mrliške vežice ni. Na pol obnovljena hišica ni primerna niti za shranjevanje orodja. Podporni zid okoli pokopališča se nagiba, del je že kakih deset let porušen, tako da se med grobovi sprehajajo srne in celo divji prašiči. Vrata grozijo, da bodo padla s tečajev. Tako pokopališče v Črnem Kalu opisuje krajan Mario Starc.

35 let se ni zgodilo nič

“Pod podpornim zidom pokopališča je bil vojaški bunker iz druge svetovne vojne, ki se je porušil in z njim tudi del pokopališča, tako da so mrtvi kazali noge iz zemlje. To je bilo pred 35 leti. Takrat je KS dala cement za betoniranje zidu in to je bila zadnja investicija, ki jo je financirala KS Črni Kal oziroma koprska občina,” pravi Starc. Zatem so na pokopališču zgradili le še betonske stopnice, ki pa jih je plačala Agrarna skupnost Črni Kal, dodaja.

Kritičen je do KS Črni Kal, ki ji očita, da si je pokopališče s približno 50 grobovi prisvojila, zdaj pa zanj ne skrbi. Od krajanov, ki imajo pokopane svojce, pobira po 13 evrov najemnine za grob letno. “Enkrat ali mogoče dvakrat na leto najamejo izvajalca, ki pride pokosit travo. Za 250 evrov pa so kupili plastično cisterno za 1000 litrov. V njej je bila voda le enkrat, za otvoritev,” še dodaja Starc.

Zmotil ga je tudi nepodpisan dopis, ki naj bi ga gospodinjstvom v vasi pred nekaj tedni poslala KS; v njem jih obvešča, da bodo morali svojci ob smrti bližnjih plačati 170 evrov (130 evrov za desetletni najem groba in 40 evrov nekakšne takse).

Odlok, ki je konec leta 1996 upravljanje vaških pokopališč predal krajevnim skupnostim, je določil tudi, da morajo vsa pokopališča v treh letih dobiti vodovodni priključek, v Črnem Kalu pa bi morali v petih letih zgraditi tudi mrliško vežico. A se ne eno ne drugo ni zgodilo. Namestitev vodovodnega priključka je preprečila neugodna lokacija črnokalskega pokopališča, saj visoko nad vasjo Rižanski vodovod ne more zagotoviti dovolj močnega pritiska vode. Mrliška vežica pa je obtičala leta 2007 pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Zgradili bi jo lahko le na zemljišču Agrarne skupnosti Črni Kal, kjer pa niso mogli podeliti stavbne pravice. Nadomestne lokacije v vasi niso uspeli najti.

KS Črni Kal skrbi za kar 12 pokopališč

A predsednik KS Črni Kal Janko Sever o dopisu vaščanom in uvedbi takse ne ve ničesar. “Kar mi pošljemo, vedno podpišemo in žigosamo,” trdi. O slabem stanju črnokalskega pokopališča pa pravi: “Z njim res upravlja KS, a večjih investicijskih del ne zmoremo. Za to nimamo denarja, naredimo, kar lahko. Poleg tega niti letne najemnine vsi ne plačujejo. Naša KS skrbi za kar dvanajst pokopališč. Denar za njihove obnove bi morala zagotoviti občina,” pravi Sever.

Vaška pokopališča je na ramena krajevnih skupnosti v Mestni občini Koper naložil občinski odlok decembra 1996. Javnemu podjetju Komunala Koper je odlok prepustil le skrb za pokopališči v Kopru in Bertokih, vseh ostalih 43 je predal v upravljanje krajevnim skupnostim. KS Črni Kal jih je tako dobila dvanajst - v Črnem Kalu, Črnotičah, Dolu, Hrastovljah, Gabrovici, Kastelcu oziroma Socerbu, Ospu, Prapročah, Predloki, Podpeči, Stepanih oziroma Rožarju in Zanigradu. Tudi če bi v kateri od vasi želeli zamenjati upravljalca in pokopališče predati Komunali, tega ne bi mogli storiti, ker jim to preprečuje odlok. Za zdaj ga občina ne namerava spremeniti. HELENA RACE

---