Plastični lev naj skoči med mešane odpadke

Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo med 18. in 26. novembrom, ne prinaša le osveščanje o pomenu ločevanja odpadkov, pač pa tudi o našem pretiranem potrošništvu. Obenem pa je tudi priložnost, da se vprašamo, zakaj umazana škatla za pico ali uporabljen peki papir ne sodita v zabojnik za papir.

ISTRA > V začetku prihodnjega leta bodo v Izoli k vlogi nekakšnih okoljskih inšpektorjev povabili tudi šolarje, ki naj bi opremljeni z znanjem o pravilnem ločevanju izobraževali še svoje starše.

Delavci Komunale Izola so namreč pred kratkim izpeljali poostren nenapovedan pregled zabojnikov za odlaganje odpadkov. Ugotovili so, da Izolani ločevanje odpadkov še zmeraj dojemajo preveč površno. Pri tem niso edini, saj je podobno tako v Kopru kot Ankaranu in le piransko Okolje ima pohvalne besede za svoje občane. Običajno je tako, da bolje ločujejo tisti, ki stanujejo v hišah kot pa oni v blokih. Če pa bi imele občine tudi urbane koše za ločeno zbiranje odpadkov, bi bilo še bolje.

577 kilogramov smeti na prebivalca v enem letu pridelamo v obalno-kraški regiji.

Podatki statističnega urada za prejšnje leto kažejo, da smo Slovenci “pridelali” skoraj 982.000 ton komunalnih odpadkov, 660.000 ton pa jih je bilo zbranih ločeno. Največ komunalnih odpadkov je nastalo v obalno-kraški regiji (577 kilogramov na prebivalca), pri čemer ni odveč pripomniti, da veliko odpadkov ustvarijo tudi turisti.

Plesnive hrane ne smemo skriti v črne zabojnike

V izolski občini so lani zbrali 8224 ton komunalnih odpadkov, med njimi pa jih je bilo 54 odstotkov primernih za recikliranje. Kar precej, a vendar še zmeraj premalo.

54 odstotkov odpadkov ločijo v Izoli,

51 odstotkov v Piranu, 39 odstotkov v Kopru in Ankaranu.

Izolani v črne zabojnike, namenjene mešanim komunalnim odpadkom, pogosto odložijo kovinsko in plastično embalažo, včasih tudi biološke odpadke in živila, ki jim je potekel rok uporabe. Očitno je, da nam težave dela odlaganje embalaže, kot je, denimo, tista za pico. Ta sodi med papir samo, če na škatli ni ostankov hrane. V nasprotnem primeru jo moramo dati v zabojnik za mešane komunalne odpadke. In tja sodi tudi papir za peko.

“Pogosto so uporabniki prepričani, da ločujejo odpadke namesto komunalnega podjetja, vendar to ne drži. Razumeti je treba, da smo za odpadke, ki jih proizvedemo, odgovorni sami. Komunalna podjetja pa so obvezana, da za zbrane odpadke ustrezno poskrbijo,” opozarjajo v Komunali Izola.

V Kopru hrana v zabojnikih za steklo

Koprčani in Ankarančani so iz leta v leto manj malomarni, čeprav Izolanom s skoraj 40 odstotki odpadkov, ki jih zberejo v kontejnerjih za ločeno zbiranje, ne sežejo do pasu. V lanskem letu je Marjetica Koper zbrala 22.405 ton komunalnih odpadkov, med njimi so občani ločeno zbrali le 8782 ton embalaže, stekla, papirja in bioloških odpadkov. A pred leti je bilo še slabše, opozarja Vojko Rotar iz Marjetice Koper.

Ljudje dobro ločujejo plastično in kovinsko embalažo, papir in karton ter biorazgradljive odpadke. “Čeprav moramo frakcijo pred oddajo prevzemnikom še vedno strojno obdelati, da izločimo materiale, ki niso biorazgradljivi (plastične vrečke, embalaže hrane ...), se v zadnjih treh letih vidi, da so občani bolj vestni. Precej slaba je kakovost odloženega stekla, kar nas še posebej preseneča, saj gre za material, ki je povsem naraven in ga je možno reciklirati v neskončnost. V zabojnikih za steklo najdemo ogromno hrane, embalaže, celo kosovne odpadke,” poudarja Vojko Rotar.

Kmalu inšpektorji za smeti?

Značilna napaka, ki se je ne moremo odvaditi, je odlaganje plastične embalaže med biorazgradljive odpadke, odlaganje ostankov hrane skupaj s plastično ali kovinsko embalažo ali pa keramičnih izdelkov in okvirjev oken med steklene frakcije. Okvirji pač sodijo v zbirne centre. Marsikdo se tudi zmoti in odloži plastične igrače, zobne ščetke, svinčnike in različne izdelke iz trde plastike v zabojnik za embalažo namesto v tistega za mešane odpadke.

O inšpekcijskih pregledih v Marjetici Koper razmišljajo že dlje časa, o tem so se večkrat pogovarjali z Mestno občino Koper in občinskim inšpektoratom: “Globe bi plačevali tisti, ki naklepno ali malomarno ne ločujejo odpadkov. Brezvestni občani, ki odpadkov namerno ne odlagajo pravilno in povzročajo stroške vsem, ki jim je mar za okoljska vprašanja,” pravi Rotar. Vse več jih je, ki zahtevajo dosledno odlaganje odpadkov od sosedov.

Turisti ne vedo, gostinci pa nočejo

Malomarnega ravnanja z odpadki je v občini Piran največ v poletnem času, ko občino preplavijo turisti. Lani je Okolje Piran zbralo 8550 ton vseh komunalnih odpadkov, med njimi jih je bilo 4370 ton ali 51 odstotkov zbranih ločeno.

“Največ težav je tam, kjer sobodajalci turiste ne obveščajo o pravilnem ločevanju odpadkov,” pojasni Sandra Martinčič Loboda iz Okolja Piran. Zato so napisali navodila o pravilnem ravnanju z odpadkiin jih prevedli v štiri jezike.

“Ponosno lahko povemo, da pri večini gospodinjstev ni večjih težav z ločevanjem odpadkov,” še pove in ob tem izpostavi individualne hiše v vaseh Padne ali Nove vasi, Belega križa ali Lucije in še kje, kjer ljudje ločijo kar 70 odstotkov odpadkov, mešanih komunalnih odpadkov pa je tako malo, da jih smetarji odvažajo le na 14 dni.

O malomarnem ravnanju gostincev smo v našem časniku že poročali: z napačnim odlaganjem odpadkov se izogibajo ustreznemu plačilu storitev. No, ko jih obišče kontrolor, se znova spomnijo, da so odgovorni.

ALENKA PENJAK

---