Piranski mandrač še pred sodniki

Občina Piran od Zavoda za varstvo kulturne dediščine zahteva več kot milijon evrov. Za toliko naj bi se po krivdi zavoda podražila obnova piranskega mandrača, ker že pred začetkom del ni pripravil pravilnih strokovnih smernic. Obe strani se bosta srečali jutri na okrožnem sodišču v Kopru.

PIRAN > Obnovljeni piranski mandrač je uporabno dovoljenje dobil marca 2013, dober mesec zatem pa je piranska občina vložila tožbo proti piranski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zdaj je zadeva prišla na vrsto pred sodiščem.

Občina zavodu očita, da je kriv, da se je obnova pristanišča podražila za 1,052 milijona evrov, ker je po začetku obnove spremenil kulturnovarstvene pogoje in naknadno zahteval konservatorski načrt. Zaradi tega so morali opraviti nekatera dela, ki sprva niso bila predvidena, nekaterih načrtovanih pa niso izvedli. Na koncu je obnova mandrača stala približno štiri milijone evrov (od tega je občina iz evropskega ribiškega sklada dobila 2,4 milijona). Zaradi zapletov z varovanjem kulturne dediščine je prišlo tudi do zamud pri obnovi - začela se je novembra 2010, trajala pa leto in pol dlje, kot je bilo sprva predvideno.

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so prepričani, da je tožba neutemeljena in da podražitev obnove ni posledica njihovih napak. Krivdo za podražitev pripisujejo občini in projektantu (Projektiva inženiring) ter nadzornikom. “Pri izdelavi prvega projekta za obnovo pristanišča Piran (v letih 2007 in 2008) investitor in projektant nista upoštevala dejanskega stanja v mandraču. Zato je bil projekt, ki so ga posredovali v postopek za pridobitev našega soglasja, strokovno nepravilen in nepopoln,” so dejali na zavodu. Kulturnovarstvene pogoje in soglasje lahko izdajo le na podlagi investitorjevega zahtevka, ta pa je najprej predvideval le manj zahtevna dela.

Eden od sodnih postopkov, povezanih s piranskim mandračem, se je že končal. V njem podjetju Adriaing, ki je sodelovalo pri obnovi, od občine ni uspelo izterjati nekaj več kot 490.000 evrov. Toliko bi moralo podjetje prejeti za opravljena podvodna dela, pilotiranje in obnovo obalnega zidu. Denar je občina nakazala Stavbeniku, s katerim je podpisala pogodbo za opravljanje del, v njej pa Adriaing ni bil omenjen. Stavbenik je zatem končal v stečaju, Adriaing pa brez plačila. A piranska občina še ni poravnala vseh računov za mandrač. Zadržala je 55.000 evrov, ker ji izvajalci niso predložili garancije za dobro izvedbo del. In čeprav Adriainga ni upoštevala kot pogodbenega partnerja, ko je šlo za plačila, s še eno tožbo od njega (in Grafista, ki je tudi sodeloval pri obnovi mandrača) zahteva predložitev garancije. Stavbenik, ki je v stečaju, je namreč ne more pridobiti.

Tudi gradbeno dovoljenje je bilo najprej izdano za manj zahtevna dela, “vendar so izvajalci delali mimo njega oziroma več kot je dovoljevalo”, pravijo v zavodu. Sledilo je rušenje obalnih zidov, nova vloga za kulturnovarstvene pogoje in soglasje ter novo gradbeno dovoljenje. “Če bi investitor in projektant že v začetku izdelala ustrezen projekt in ga posredovala na zavod za varstvo kulturne dediščine, bi že takrat izdali take kulturnovarstvene pogoje in soglasje, kot jih je podal po ponovnem zahtevku leta 2011,” trdijo na zavodu.

HELENA RACE

---