Pirančani: najboljša trasa t.i. varianta Baredi (foto)

Številčna ekipa predstavnikov Darsa, resornega ministrstva, projektantov in drugih sodelujočih pri osnutku državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper-Dragonja popoldne ni prepričala piranskih občanov. Zvečer so se zagovorniki projekta soočili še s krajani v Kortah, danes pa ga bodo predstavili tudi koprskim občanom. Omenjeni trasi hitre ceste nasprotujejo tudi vodstva istrskih občin.

Odpri galerijo

PORTOROŽ > Krajani so na javni obravnavi osnutka državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper-Dragonja, ki je potekala v Avditoriju Portorož, izpostavili, da v tak megalomanski projekt ne verjamejo. Še bolj pa jih skrbi načrtovana vzporedna gradnja hitre ceste Jagodje-Lucija. Javna razgrnitev prostorskega načrta bo trajala do 21. novembra. Pripombe je do tega roka mogoče podati tudi na koprski, izolski in piranski občini, kjer je projekt na vpogled.

Na območju slovenske Istre sta za zdaj predvideni dve hitri cesti: prva je Koper-Dragonja, ki naj bi reševala predvsem tranzitni promet in povezovala Slovenijo in Italijo s hrvaško Istro, druga pa je Jagodje- Lucija, ki pa je namenjena predvsem lokalnemu prometu.

Na vprašanje, zakaj zanje ni ustrezna alternativna trasa hitre ceste prek predora pod Baredi, ki jo zagovarjajo v Istri, je Ana Sodnik Prah, predstavnica Darsa, odgovorila, da je ta različica še v fazi preučitve, saj da naj bi spremenila ves koncept obalnih cest. Pojasnila je tudi, da naj bi naložba v hitro cesto Koper-Dragonja glede na idejni načrt znašala približno 300 milijonov evrov (oziroma skoraj 360 milijonov evrov z davkom vred). Finančne konstrukcije v tej fazi načrtovanja še nimajo. Ob hitri cesti, ki bi vključevala en predor (Šmarje), en vkop (Škocjanski hrib), šest viaduktov in vrsto nadvozov in podvozov, je predvidenih tudi osem deponij materiala. Pri gradnji trase nameravajo odstraniti 36 stavb in zgraditi slabih 7000 metrov protihrupnih ograj.

“Ustanovili bomo civilno iniciativo prebivalcev doline Drnice in okoliških vasi, ki nasprotuje taki trasi hitre ceste,” je na javni obravnavi dejal Vlado Pribac iz Padne. Zanimalo ga je tudi, zakaj se projektanti niso raje odločili za potek ceste po nasprotni strani doline, kjer ni vodnih virov. “Rešitev je morda strokovna, kot pravite, a zagotovo ni življenjska,” je pristavil. Opozoril je, da v projektu predvideni cestni nadvozi sploh ne upoštevajo utrjenih poti in da bo trasa “povozila” pomembne vodne vire. Spraševal se je tudi, kam je “izginil” priključek Padna. Projektanti so mu sicer pojasnili, da se je v reviziji projekta pokazalo, da z izgradnjo tega priključka ne bi zmogli zagotoviti zadostne prometne varnosti.

“Takih cest ne bomo potrebovali še najmanj 20 let, takrat pa se bomo morda vozili že z droni,” se je oglasil Denis Fakin, predstavnik krajevne skupnosti Sečovlje. Po njegovih besedah je edina sprejemljiva trasa hitre ceste tista, ki bi potekala pod Baredi. “Ljudje sploh ne vedo, kaj se bo zgodilo, če bodo zgradili hitro cesto skozi Lucijo in kakšne kolose bodo videli, ko bodo pogledali skozi okno. Da o vseh predvidenih krožiščih niti ne govorim!” je bil kritičen. Tudi on je napovedal ustanovitev civilne iniciative. Krajani so med drugim opozorili še na problematiko ekološke pridelave v bližini avtoceste ter se spraševali, kdo jim bo povrnil škodo.

NATAŠA ČEPAR

---