Petnajst uglednih sodelavcev Univerze na Primorskem dobilo odpovedi
Istra
30. 09. 2016, 13.49
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 12.08
Petnajst uglednih sodelavcev Univerze na Primorskem (UP) je dobilo odpovedi pogodbe o delovnem razmerju. Večinoma s ponudbo nove, ki pa ne vključuje pedagoškega, temveč le raziskovalno delo. V vodstvu UP zagotavljajo, da je ukrep zgolj in samo posledica nedorečenosti in zavlačevanj v osamosvajanju ZRS ter poudarjajo, da gre le za 3,68 delovnega mesta.
Vodstvo UP naj bi odpovedi utemeljilo s poslovnimi razlogi in
nesposobnostjo. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER
>
Jože Pirjevec, Egon Pelikan, Vesna Mikolič, Borut Klabjan, Milena Bučar Miklavčič, Mateja Sedmak, Rado Pišot naj bi bila le nekatera imena, ki so se znašla na seznamu "nezaželenih" profesorjev.
Gre za sodelavce različnih fakultet, skupno pa jim je to, da so ob pedagoški raziskovalno dejavnost opravljali na Znanstveno raziskovalnem središču (ZRS) UP. To pa je, kot je znano, v procesu ločevanja od UP. Trije s seznama naj bi dobili dokončno odpoved. Ostalih dvanajst pa odpoved pogodbe s ponudbo nove, ki pa ne vključuje več predavanja, temveč le še raziskovanje. Vodstvo UP naj bi odpovedi utemeljilo s poslovnimi razlogi in nesposobnostjo.
Kot je pojasnil tajnik UP Danijel Božič, je postopek predvsem posledica tega, da se vleče pri ustanavljanju Javnega raziskovalnega zavoda, v kar naj bi se po dokončni odcepitvi od UP preoblikovalo ZRS. Postopek bi moral biti zaključen do 1. oktobra, a očitno ne bo. “Zakaj prihaja do zamude, pa morate vprašati v Ljubljano,” je dodal Božič. Nadomeščanje dvanajstih sodelavcev, meni, ne bo težava: “V pedagoškem procesu na UP dela več kot 400 ljudi. Nadomestiti 3,68 sodelavca je torej malenkost.”
Trem raziskovalcem, še pojasnjuje tajnik, niso podaljšali pogodb, ker teče postopek finančne sanacije ustanove in pogodb ne podaljšujejo.
Odsotnost pomembnih imen s seznama predavateljev naj bi bila še posebej uničujoča za Fakulteto za humanistične študije, konkretneje za njen zgodovinski oddelek. “Vsi smo mednarodno uveljavljeni, a kljub temu, ali morda prav zaradi tega nismo dovolj dobri, da bi predavali v Kopru,” je komentiral akademik, zgodovinar Jože Pirjevec. VH