Petletni razvojni načrt koprskega pristanišča: za 290 milijonov evrov investicij

Vlada je sprejela program razvoja pristanišča za mednarodni promet za obdobje do leta 2020. Program razvoja pristanišča predvideva investicije v razvoj pristaniške infrastrukture, ki jih namerava v petletnem obdobju izvesti koncesionar, torej Luka Koper, v skupni vrednosti približno 290 milijonov evrov.

LJUBLJANA > Gre za program, ki ga vlada sprejme za obdobje vsakih pet let. Med večjimi investicijami so predvsem podaljšanje prvega pomola, tako proti zahodu za 100 metrov v vrednosti 5,2 milijonov evrov, pa tudi proti vzhodu 150 metrov v obstoječe kopno na območju RO-RO privezov v vrednosti 34,4 milijona evrov.

Druga taka investicija je rekonstrukcija sedmega veza in poglobitev vzhodnega dela prvega bazena v vrednosti 8,5 milijona evrov. Tako bo koprski kontejnerski terminal lahko sprejel dve ladji matici dolžine med 350 in 400 metrov, kar bo koprskemu pristanišču omogočilo ohraniti konkurenčnost v primerjavi s sosednjima pristaniščema, so zapisali v sporočilu za javnost v vladnem uradu za komuniciranje.

Program se deloma naslanja na strategijo Luke Koper. V tem obdobju nameravajo najpomembnejši razvojni poudarek dati kontejnerjem, pri čemer nameravajo ohraniti primat v Jadranu po absolutnem pretovoru in povečati tržni delež med severnojadranskimi pristanišči nad 35 odstotkov. V načrtu imajo tudi pospešiti rast pretovora avtomobilov in pridobiti primat v Sredozemlju na tem področju, piše v strategiji, objavljeni med vladnimi gradivi v obravnavi. Prav tako bodo iskali nove tovore za generalno blago, priložnost novih produktov za distribucijo in logistiko dodane vrednosti ter ohranili strateške energente in pridobivali alternativne energente. Do leta 2020 načrtujejo doseči skupni ladijskih pretovor v vrednosti 24,3 milijonov ton, pretovoriti za vsaj milijon evrov kontejnerskega prometa, vsaj 850.000 avtomobilov, za vsaj milijon ton generalnega blaga, vezanega na praznjenje in polnjenje kontejnerjev, ter vsaj 70.000 potnikov. Na ta način bo koprsko pristanišče lahko ohranilo položaj prvega pristanišča za Avstrijo v skupnem pretovoru ter prvega za kontejnerski segment za Slovaško in Madžarsko, navajajo v strategiji. V Luki, ki je pripravila strokovne podlage za dokument, ocenjujejo, da bo pristanišče v optimalnih pogojih razvojnega scenarija uspelo do leta 2030 povečati pretovor na 35 milijonov ton in doseči dva milijona klasičnih kontejnerjev.

Pomembna bodo tudi vlaganja v izgradnjo novega RO-RO priveza v tretjem bazenu v vrednosti devetih milijonov evrov in gradnja 12. veza v drugem bazenu v vrednosti 23 milijonov evrov za potrebe generalnih tovorov.

V novogradnjo pristaniških bazenov, operativnih obal in površin za odlaganje izkopnih morskih sedimentov bo tako koncesionar vložil preko 160 milijonov evrov, navajajo po seji vlade.

Za modernizacijo pristaniškega cestnega omrežja in novih vhodov bo treba vložiti preko 20 milijonov evrov in okrog 15 milijonov evrov za modernizacijo in podaljšanje železniškega omrežja v pristanišču za več kilometrov.

Pomembno se bodo povečale tudi skladiščne površine za skladiščenje zabojnikov in avtomobilov, gradila nova skladišča in rezervoarji ter gradile optimizacije in izboljšave elektro- in informacijske infrastrukture v skupni vrednosti približno 100 milijonov evrov.

STA

---