Peta obletnica urgence za otroške duše

Krizni center za otroke in mladostnike Marelična hiša so otroci sami poimenovali urgenca za otroške duše, dnevnemu centru pa letos nadeli ime Petka. V Kolarski ulici 10 v Kopru sta pred petimi leti na pobudo Centra za socialno delo Koper zrasla preventivna programa, brez katerih bi se otroci in mladostniki veliko slabše počutili.

KOPER > Dnevni center Petka je namenjen tistim, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje ali že zaznamovani s težavami, obiščejo pa ga lahko vsi mladi, ki želijo bolj kakovostno preživljati svoj prosti čas.

Da bi bila slika jasnejša, sta nastala predstavitvena filma, iz njiju pa lahko povzamemo besede fanta, ki se ni dobro razumel ne z mamo ne s sošolci, nakar se je pred štirimi leti odločil obiskati Petko. “Naučil sem se, kako se lepo obnašati, kako pridobiti prijatelje, kaj skuhat. Opazil sem, da se z mamo boljše razumeva, sam opravljam domače naloge in prosim tudi za pomoč. Dnevni center je moja varna točka in tu ti znajo z nasveti in pogovori pomagati v stiski.”

Petko danes vodi Urška Prinčič, vodja Marelične hiše pa je Doroteja Rogelja Majerič. Ob rami pa jima stojijo tudi prostovoljci in laični delavci.

Vsak otrok je mavrica

V kriznem centru so doslej sprejeli 155 otrok in mladostnikov, ki so se znašli v stiski ter so potrebovali umik in varno namestitev. Doroteja Rogelja Majerič “svoje” otroke opiše kot mavrico, ki so jo prekrili sivi oblaki. Njihova samopodoba je negativna, sebe krivijo za nastale situacije, počutijo se nemočne in so jezni. Vse več jih prihaja zaradi psihičnega in fizičnega nasilja v družini, imajo čustvene in vedenjske težave. V Marelični hiši si pridobijo izkušnjo varnega, stabilnega in mirnega življenja. “Je viden, slišen in upoštevan,” pravi Doroteja Rogelja Majerič. V program pa sodi tudi pisanje negativnih sporočil na kamne, ki jih nato odvržejo v morje, ter novih, lepših sporočil na balone, ki poletijo v zrak in željam dajo krila.

Vsak otrok je v nečem briljanten

Alenka Kobolt, izredna profesorica na oddelku socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, poudarja, da je vsak sam odgovoren za svoj odtis: “Pazim, da skrbno ustvarjam in ustvarjam ter negujem odnose, vseeno ali z otroki, študenti ali sodelavci,” in opozorila, da bodo starši, ki niso deležni spoštljivega odnosa, težko ustvarili spoštljiv odnos do otrok.

Barbara Krnc, psihoterapevtka realitetne terapije, pa polaga na srce, da je treba ohranjati v otroški glavi sliko nas kot pomembne osebe. “Starš je sodelavec, ne reševalec, preganjalec ali celo žrtev,” poudarja Barbara Krnc in pravi, da potrebe otrok ostajajo enake: biti prepoznan, sprejet in uspešen.

Sonja Rutar, docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu, je skozi svoje strokovno delo ugotovila, da moramo ohranjati spoštljivost in odprtost do tega, kdo je človek, s katerim smo v odnosu, in kaj lahko postane. “Starši zanemarjajo, tepejo otroke zaradi nemoči. Glavna naloga šole je, da staršem pomaga zadeve speljati in najti pri še tako problematičnem otroku nekaj, v čemer je briljanten,” je dodala Sonja Rutar.

Tatjana Frančeškin s Centra za socialno delo Koper, se ukvarja z otroci in mladostniki s težavami v odraščanju (na leto jih obravnava 20 do 30) in tistimi, ki so storili kaznivo dejanje, pa zanj zaradi svoje mladosti kazensko ne odgovarjajo (pri njej se jih zvrsti 50 do 80 na leto). “Begajo od doma. Starši so brezposelni, zaradi revščine podvrženi deložacijam, s prekrški in kaznivimi dejanji pa otroci zadovoljujejo svoje potrebe,” opozarja Tatjana Frančeškin.

Niso vsi vzgojitelji dobri

Leonida Zalokar, ravnateljica vzgojnega zavoda Planina, je dodala, da so poglavitni dejavnik kriminala otrok in mladostnikov tudi osebe, ki s temi otroki delajo, saj otroke zgolj zlorabljajo in ne upoštevajo njihovih potreb in zmožnosti.

Cvetko Kokalj, kriminalistični inšpektor Policije uprave Koper, pravi, da je statistika, s katero bo postregel, varljiva. Starostna meja storilcev kaznivih dejanj pada, vendar število kaznivih dejanj ne raste: v prvem letošnjem polletju so imeli 45 takšnih primerov.

Zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanje z njo so letos imeli 279 prijav, zaradi nasilja v družini pa 75 prijav. Temno, neodkrito polje pa skriva še več nesrečnih zgodb.

ALENKA PENJAK

---