Park živali ostaja v Hrastovljah

Ali je zaradi vladne uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane ogrožen tudi obstoj lani septembra odprtega Parka avtohtonih rastlin in živali, katerega skrbnik je skupaj z Društvom Boškarin prav družina Trček z bližnje kmetije?

HRASTOVLJE > V osem hektarov velikem parku pred Hrastovljami so na ogled štirje istrski in dva dalmatinska oslička, dva boškarina, krškopoljski prašič, istrski kozel, drežniške koze, istrske pramenke in jezersko-solčavske ovce, kraški ovčar in čebelnjak s kraškimi čebelami. V prihodnje bodo tja naselili še lipicance in štajerske kokoši, boškarinoma pa se bosta morda pridružili še istrski telici.

V koprski občini so prepričani, da je bojazen odveč, saj uredba ne predvideva selitve te dejavnosti. S Trčkovimi se pogovarjajo, da bi park tudi v prihodnje ostal na zdajšnji lokaciji, družina pa bi v soglasju z občino v Hrastovlje umestila še dejavnost konjereje.

Park avtohtonih rastlin in živali ter informacijski center mreže za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine je zaživel pod okriljem večletnega projekta BioDiNet, v katerem so med drugim združili moči Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem, koprska občina in Društvo Boškarin.

Za cilj so si zadali ohranjanje in promocijo avtohtonih vrst, pasem in značilnih življenjskih okolij, kot so kraška in istrska travišča ter gmajne. Park je namenjen predvsem ozaveščanju, izobraževanju in raziskovanju.

V okviru projekta so študenti oddelka za Biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije uredili še zeliščni vrt, medtem ko je v vasi za izobraževalne dejavnosti namenjena učilnica oziroma informacijski center. V parku se je mogoče poučiti o posebnostih izbranih avtohotonih sort sadnega drevja (figah, oljkah, jablanah, mandljih, nešpljah, skorših in murvah) ter sredozemskih zeliščih, na primer ožepku, sivki, kraškem šetraju, rožmarinu in žajblju.

Partnerji projekta imajo jasne cilje: sčasoma naj bi se območje razvilo v tako imenovani “Park rescue”, v okviru katerega bi genetsko zaščitili naše avtohtone vrste in pasme. Poleg tega v projektu dolgoročno vidijo tudi turistično priložnost, saj se Hrastovlje od nekdaj ponašajo s številnimi naravnimi znamenitostmi, bogato kulturno dediščino in ne nazadnje tudi s tradicijo živinoreje in kmetijstva.NH

---