Palmov vrtač napada v Istri

Istrskim palmam grozi, da jih bo uničil palmov vrtač. V Izoli se je pojavil pred nekaj leti, škropljenje palm na javnih površinah s sredstvom, ki naj bi škodljivce zatrlo, pa ni bilo uspešno. Posekati in uničiti so morali že več kot 30 okuženih palm. Zdaj se je vrtač razširil še v Koper. Napada predvsem “navadne” palme, visoke žumare, nevaren pa je tudi za vrste, ki so jih v zadnjih letih posadili po Kopru.

Palmov vrtač se je v Izoli pojavil jeseni 2008, med prvimi je 
napadel palme v Bevkovi ulici, ki so jih posekali in uničili.
Palmov vrtač se je v Izoli pojavil jeseni 2008, med prvimi je napadel palme v Bevkovi ulici, ki so jih posekali in uničili. 

IZOLA, KOPER > “Po poškodbah sodeč gre zelo verjetno res za palmovega vrtača,” o fotografijah preluknjanih listov palm pravi vodja oddelka za varstvo rastlina na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Gabrijel Seljak. Fotografije nam je poslal bralec, ko je posumil, da se je palmov vrtač iz Izole razširil tudi v Koper oziroma Žusterno. Lastniki palm tam zdaj pogrešajo jasna navodila občine ali Komunale Koper, kako naj ravnajo.

Prva znamenja napada palmovega vrtača so preluknjani palmini listi. Gosenice se namreč prehranjujejo v osnovah listnih pecljev in zgornjem delu debla, zaradi poškodb pa se listi sušijo; ponavadi jih zlahka izpulimo iz debla. Ker palme rastejo le na vrhu, s tem vrtač uniči celo drevo.

V koprski Komunali pravijo, da na javnih površinah škodljivca še niso zaznali, čeprav stanje palm redno spremljajo. Palmov vrtač namreč poleg visokih žumar napade tudi druge vrste, med njimi kanarski datljevec in washingtonio robusto (ki so jo nasadili po javnih površinah v Kopru). V Kopru se mu nameravajo zoperstaviti s pripravkom biopalm, s katerim naj bi poškropili krošnje oziroma liste palm. Izdelan je iz izvlečkov in smol iglavcev, ko ga nanesejo na liste, pa se osuši in ustvari zaščitno plast na ogroženih delih palm. Tako prepreči odlaganje jajčec palmovega vrtača oziroma vrtanje gosenic v liste.

Palme je treba zmleti ali zakopati

Palmovega vrtača so pri nas prvič opazili jeseni 2008 v Izoli, ko so palme pregledovali zaradi škod, ki jih je povzročal drugi škodljivec, palmov rilčkar (tega so uspeli izkoreniniti in ga strokovnjaki že nekaj let niso opazili). Vse palme, ki jih je takrat napadel vrtač, so takoj posekali in uničili. A so kmalu zatem so opazili, da škodljivca niso uspeli iztrebiti. Najprej so začele visoke žumare hirati in propadati v Bevkovi ulici in okolici cerkve, nato pa še po vsej Izoli. “Zdaj gasimo požar in odstranjujemo napadene palme. Posekali smo jih že približno 30 ali 40, tudi na Sončnem nabrežju,” pravi Igor France, referent za hortikulturo na Komunali Izola. Leta 2013 so palme tudi tretirali s sredstvom, ki naj bi zatrlo škodljivce, a niti to ni zaleglo - mogoče tudi zato ne, ker Komunala skrbi le za drevesa na javnih površinah.

Zdaj nameravajo na Komunali sprožiti širšo akcijo, k sodelovanju pozvati tudi občino, in pozvati občane, naj odstranijo napadene palme in primerno poskrbijo zanje. Močno napadena drevesa, pri katerih so listi v sredini krošnje že propadli, je treba v celoti posekati in jih uničiti - zakopati najmanj meter globoko (da škodljivec v deblu pogine in ne more prilesti na površje) ali jih drobno zmleti. “Z odvažanjem napadenih palm na deponije bi širjenje škodljivca le še pospešili. Sežiganje celih debel palm na prostem pa ni dovolj učinkovito, ker les palm slabo gori in je zelo dober izolator,” pojasnjuje Gabrijel Seljak.

Palmovega vrtača bo težko ustaviti

S pripravki, ki zatrejo škodljivce, je mogoče rešiti le palme z začetnimi znamenji napada. Še bolj učinkovito je preventivno tretiranje navidez zdravih palm. V Sloveniji je mogoče kupiti biološki pripravek nemasys P, ki povzroča obolenje gosenic palmovega vrtača in njihov pogin, za ljudi pa je neškodljiv. Z njim je treba palme napajati od aprila do oktobra v presledkih dveh mesecev - a zalivati jih je treba na vrhu, med liste in v notranjost debla, kar pri žumarah, ki so visoke, ni najbolj enostavno.

“Če je lokalni skupnosti pomembno, da ima palme, bi bilo treba ukrepati. Bojim pa se, da bo težko, glede na to, kako je škodljivec že razširjen v Izoli,” še pravi Seljak. Za primer pa navaja, kako so se palmovega vrtača lotili v Španiji; tam so na vrh palm speljali cevke z razpršilci, po njih pa vsaka dva do tri mesece spustili pripravek, ki uničuje gosenice. HELENA RACE


Najbolj brano