Ožig in vešča desetkata pušpan

Okrasnim grmičkom pušpana in živim mejam iz teh rastlin, se slabo piše. Pred nekaj leti jih je začel napadati pušpanov listni ožig, zdaj se je tudi v Istri pojavila še pušpanova vešča.

ISTRA > Obe nadlogi sta v Slovenijo prišli s sadikami pušpanov (Buxus), v nekaj letih pa sta se tako razširili, da tudi v Istri skoraj ni več opaziti zdravega grmička. “Vsi pušpani se sušijo. Naša živa meja, ki smo jo vzdrževali več kot deset let, saj pušpan raste zelo počasi, je popolnoma odmrla. Tako je tudi po parkih in pokopališčih,” je opozorila bralka Jasmina.

Krivec za sušenje listov je pušpanov listni ožig, pravi Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Gre za glivično bolezen, ki se širi z vodo in vetrom, prenašajo pa jo tudi insekti, ptice in ljudje, predvsem z orodjem, ki ga uporabljajo za obrezovanje grmičkov. Bolezen so prvič opazili v Angliji v 90-ih letih, pred dobrimi petimi leti pa se je pojavila tudi v Sloveniji. Ker se širi izredno hitro, saj že v nekaj urah prodre v liste in se razširi po vsej rastlini ter obarva listke v rumeno, jo je zelo težko uničiti. “Bolezni se je najlažje izogniti, če posadimo sorte pušpana, ki so odporne proti bolezni. Proti njej pa se je mogoče boriti tudi s fungicidi, a so učinkoviti le, če jih uporabimo, preden se pojavi bolezen,” pravi Seljak. A fungicide lahko uporabljajo le tisti, ki imajo opravljen izpit iz fitomedicine. Bolne pušpane je najbolje kar posekati, še svetuje Seljak.

V letošnjem poletju pa so v Istri prvič opazili še pušpanovo veščo, ki tudi ugonobi pušpan. Metulj je na območju Sečoveljskih solin sicer letal že lani, letos pa je Seljak potrdil tudi prisot-nost gosenice na listih grmov. Prej je bila prisotna v Slovenskih goricah, v Slovenijo pa je s sadikami prišla leta 2010. Vešča na spodnjo stran listov izleže rumena jajčeca, iz njih pa se izležejo gosenice, ki so živo zelene in črne barve, sčasoma pa postanejo rjave. Ko jedo liste, tvorijo zapredke, podobne pajčevini, in lahko povsem uničijo pušpan.

Če so grmi manjši, je jajčeca in gosenice mogoče odstraniti ročno, večje pušpanove žive meje pa škropijo z insekticidi. A tudi za te je treba imeti opravljen izpit za varno uporabo.

HELENA RACE

---