Ovir za prodajo Cimosa ni več

V Cimosu si lahko oddahnejo, včeraj pozno popoldne je z Otočca prispela dobra novica: Slovenija in Hrvaška sta našli dogovor glede Cimosovega dolga na Hrvaškem. Kupila ga bo DUTB. S tem bo padla še zadnja ovira za prodajo koprskega podjetja, saj bo izpolnjen pogoj, ki ga je zahteval italijanski kupec Cimosa.

Odpri galerijo

KOPER, OTOČEC > Slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić sta se na Otočcu dogovorila, da bo Cimosov dolg na Hrvaškem kupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Kupec, rešen bremen

Po protokolu, o katerem se bosta strani uskladili danes, bo hrvaška stran odstopila od tožbe. “Verjamem, da sta državi naredili vse, da se Cimos reši oziroma da kupci dobijo popolnoma čisto situacijo,” je povedal Počivalšek. To pomeni, da kupcem zdaj ne bodo grozile morebitne obveznosti iz tega naslova.

Marić je bil zadovoljen, da bodo po 20 letih neukvarjanja s primerom Cimos zdaj rešili to agonijo: “Upam, da bomo s tem trajno rešili problem proizvodnje in zaposlenih tako v Kopru v Sloveniji kot v Istri na Hrvaškem.”

Po kakšni ceni bo DUTB te terjatve odkupila, včeraj še niso razkrili. Po neuradnih informacijah je včerajšnja ponudba boljša kot predzadnja, po kateri bi DUTB odkupila terjatve za pet milijonov evrov, hkrati pa naj bi se kupec Cimosa zavezal k socialnemu programu za delavce na Hrvaškem ter k sodelovanju s hrvaškimi dobavitelji.

Odprto vprašanje dolga Cimosa na Hrvaškem je glavni odložni pogoj za prodajo 92-odstotnega deleža Cimosa. Rok za izpolnitev odložnih pogojev se izteče konec današnjega dne. Italijanski kupci so minuli teden sporočili, da bodo v primeru, da dogovora glede dolga na Hrvaškem ne bo, odstopili od posla.

Pozivi z obeh strani meje

K iskanju rešitve je vladi obeh držav včeraj zgodaj popoldne pozvalo tudi vodstvo Cimosa, skupaj z vodilnimi iz Cimosovih družb na Hrvaškem in predstavniki zaposlenih z obeh strani meje.

“Če dogovora ne bi bilo, bi bile posledice dramatične. Ogrozili bi nova naročila in 4000 delovnih mest. Vsi napori, ki smo jih vložili v prestrukturiranje, bi bili zaman,” je včeraj še pred srečanjem na Otočcu opozoril predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl.

Cimos ima več kot 4000 zaposlenih, na Hrvaškem več kot 1200. Davki in prispevki, ki jih Cimos plačuje za zaposlene, so pomembni za proračuna obeh držav. Z elektriko celotno skupino oskrbuje prav hrvaški HEP. “Na Hrvaškem za Cimos dela 200 dobaviteljev, v Sloveniji jih je 500,” je včeraj našteval član uprave Andraž Brodnjak.

Cimos ima več kot 4000 zaposlenih, na Hrvaškem več kot 1200.

“Cimosovi partnerji se bodo vrnili”

Stabilno lastništvo Cimosa je ključno predvsem za njegove kupce. Po jesenskem podpisu dogovora o prodaji italijanskemu skladu Palladio Finanziaria je Cimos dobil veliko novih naročil. “To je kazalo, da so kupci pripravljeni na nadaljnje sodelovanje s Cimosom,” je še poudaril Rosendahl. Opel sicer ni obnovil svojih naročil, a v Cimosu zaradi tega niso v hudih skrbeh. “Šlo je za manjši posel, mi pa smo lani dobili za 60 milijonov evrov novih naročil in Opel se bo gotovo vrnil k nam,” je samozavestno napovedal Rosendahl, ki se za prihodnost družbe ne boji.

SONJA RIBOLICA, STA

---