Otroci iz Srebrenice na obisku v Kopru

S pestrim, z glasbo nabitim programom, so včeraj učenci OŠ Antona Ukmarja Koper pozdravili svoje vrstnike, učence iz Srebrenice. Med učenci pa je dvakrat še posebej glasno završalo. Prvič, ko se je prednje postavil nogometaš Zlatko Dedić in ponosno dejal, da tudi sam prihaja iz Bosne, ter ko je v prostor, kot posebno presenečenje, vstopila glasbenica Tinkara Kovač.

Otroci iz Srebrenice so nogometašu Zlatku Dediću podarili 
sliko, ta pa jim je naklonil spodbudne besede.  Foto: Tomaž Primožic/Fpa
Otroci iz Srebrenice so nogometašu Zlatku Dediću podarili sliko, ta pa jim je naklonil spodbudne besede.  Foto: Tomaž Primožic/Fpa

KOPER > Otroci iz Srebrenice, bližnjega Bratunca in podeželja so se minuli četrtek prvič v življenju odpravili na pot iz svojega rojstnega kraja. Odpravili so se na počitnice v Slovenijo, kjer so jim donatorji v sklopu projekta Podari nasmeh, ki ga izvaja Zavod Krog, omogočili dogodkov bogate počitnice. Zavod Krog je tokrat že enajstič pripeljal otroke iz socialno ogroženih družin na počitnice v Slovenijo. Otroke, ki so večinoma brez očeta ali mame in živijo v okolju, kjer so sovraštvo in nesoglasja med Bošnjaki in bosanskimi Srbi vsakodnevno prisotna. Pogum pri premagovanju življenjskih ovir pa jim bo poslej nudil tudi posebni ambasador projekta, nogometaš Zlatko Dedić.

Selma bo profesorica, Merisa pa odvetnica

Namestili so jih v hotel v Žusterni, kjer uživajo med kopanjem v toplem bazenu. Okusili so tudi morje, vendar večini otrok razburkana slana voda, zaradi katere povrhu vsega pečejo oči, ni bila pretirano všeč. Kdo bi jim zameril. No, Merisa Čikić, učenka 6. razreda, je med tistimi, ki so bili bolj pogumni in se ji morje ni zamerilo, četudi ni bilo prav toplo in ji je zalilo obraz.

Med obiskom OŠ Antona Ukmarja Koper so jim bile namenjene številne lepe besede. Ravnateljica šole Gabrijela Dolinšek jim je dejala, da “četudi smo si daleč, smo si v srcih zelo blizu”. Iz koprske občine jih je prišel pozdravit Timotej Pirjevec ter jim zaželel dobrodošlico v Istri, “kjer živimo ljudje odprtih glav in odprtost je vaša in naša prihodnost”.

Srebreniškega genocida ti otroci niso neposredno doživeli, a je kot kolektivni spomin zapisan tudi v njihovih dušah. V Zavodu Krog poudarjajo, da so se njihove družine po končani vojni vrnile v domači kraj, vendar še vedno nimajo urejenega bivalnega statusa, njihove zaposlitvene in izobraževalne možnosti pa so domala nične. Povojno sovraštvo ni izginilo. Delitev glede na etnično in nacionalno pripadnost se začenja že v osnovni šoli. Otrokom so kršene pravice do brezskrbnega in lepšega otroštva. A ko jih vprašamo, kaj imajo radi v svoji Srebrenici, znajo našteti marsikaj lepega. Selma Dedić ima rada naravo okoli Srebrenice, sprehode ter igranje odbojke in košarke s svojo sošolko Meriso Čikić in ostalimi prijatelji. Ko zrasteta, bi Selma rada postala profesorica bosanskega jezika, Merisa pa odvetnica.

20 let od genocida

Nerdin Hajdarević, eden od prostovoljcev organizacije Muslim Aid Bosne in Hercegovine, ki se je letos prvič pridružila projektu Podari nasmeh, je med tistimi, ki delujejo na terenu. Iz njegovih besed je začutiti, da so razmere v Srebrenici precej napete. K temu prispeva že to, da je Srebrenica del Republike srbske, četudi so prav enote bosanskih Srbov pred 20 leti pobile 8372 Bošnjakov (natančen datum genocida je 11. julij, zgodil pa se je v predelu Potočari). Zatem so njihova trupla odvrgli na različne kraje. Doslej so strokovnjaki prepoznali okoli 6600 žrtev.

“Srbi omalovažujejo genocid in tudi prihajajočo obletnico. Dejansko ga zanikajo. Izvajajo aretacije povratnikov z izgovorom, da so teroristi. Sredi noči na silo vstopajo v njihove hiše in izvajajo hišne preiskave,” dodajaNerdin Hajdarević. Pravi še, da si Bošnjaki želijo tudi svojih učbenikov, saj sta v srbskih zgodovina in zemljepis predstavljena drugače, kot bi bilo prav po njihovem mnenju.

Pred vojno je 125.000 ljudi živelo v srebreniški regiji, danes jih je tam 35.000, med njimi pa je 1800 otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo. V javnih ustanovah Bošnjaki ne dobijo delovnih mest in še zmeraj ostajajo drugorazredni državljani. Večinoma delajo pri zasebnikih: v lesni industriji, industriji sadja in zelenjave. Nedavno je v Srebrenici Cimos odprl svojo izpostavo.

Varnostni svet Združenih narodov medtem načrtuje sprejem resolucije, s katero bi 11. julij razglasili za svetovni dan spomina na bošnjaške žrtve.

Danes z ladjico ob obali

Otroci so doslej obiskali Izolo in zabaviščni park v Luciji, prihodnje dni pa jih čaka še veliko zanimivega. Peljali se bodo z ladjico ob slovenski obali, obiskali Piran in akvarij. Videli bodo tudi Ljubljano, kjer bodo celo prespali, vstopili v tovarno Šumi, živalski vrt, pogledali mednarodno razstavo 1001 izum ter Ljubljanski grad. Sprejeli jih bodo predsednik republike Borut Pahor, minister za zunanje zadeve Karel Erjavec in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Iz Ljubljane pa bo pot vodila domov.

Zanje so številni pripravili tudi darila: podjetje Live iz Izole jim je podarilo šolske torbe, Lidl in Študentska organizacija Univerze na Primorskem šolske potrebščine za novo šolsko leto, kosila med letovanjem pa Restavracija Pavel v Piranu in Nom-nom v Ljubljani. Nočitve v Ljubljani je omogočila ljubljanska občina. Ogled mednarodne razstave 1001 izum je podarilo Gospodarsko razstavišče, dobrote in sladkarije pa Žito, slaščičarna Jadran in slaščičarna Galeb ter Lidl. Grafika Jadran iz Izole jim je podarila majice z znakom sonca. Zabaviščni park Lucija je omogočil vstop v njihov park. In glede na to, da projekt Podari nasmeh še vedno traja, ga lahko podprete z nakazilom na transakcijski račun Zavoda Krog.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano