Ostalin ni bilo, pač pa greznica

Presenetljiva hitrost gradbenih posegov na vogalu Petronijeve ulice in Izolskih vrat v Kopru je v nekaterih domačinih vzbudila sum, da pri spreminjanju podobe tega mestnega predela ni vse šlo po črki zakona. Ker je ožji del Kopra spomeniško zavarovan, se sprašujejo, ali so investitorji z izvedbo nemara pohiteli, da bi se izognili dolgotrajnim postopkom za pridobitev dovoljenj. Po doslej zbranih podatkih je bila njihova skrb nekoliko pretirana.

Gradbeni posegi na vogalu Petronijeve ulice in Izolskih vrat so razburili nekatere Koprčane, ki so prepričani, da investitorji uničujejo dediščino mesta   Foto: Nataša Hlaj
Gradbeni posegi na vogalu Petronijeve ulice in Izolskih vrat so razburili nekatere Koprčane, ki so prepričani, da investitorji uničujejo dediščino mesta  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Najprej je padel star vogalni kamniti zid, že kmalu zatem pa je začel po parceli orati bager, vedo povedati domačini. Prepričani so, da je bil greh storjen že z rušenjem zidu, saj da ni mogoče kar tako uničevati dediščine mesta.

Izdali so pogoje in soglasje

Kaže, da njihovega mnenja ne delijo v uradnih ustanovah, kjer bdijo nad ohranjanjem sledi preteklosti. V piranski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine tako pojasnjujejo, da so investitorjema (družbi Delita in eni fizični osebi, katere imena ne razkrivajo) izdali kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za rekonstrukcijo in dozidavo stavb v Petronijevi ulici.

Bruno Purger iz zavoda še dodaja, da sta investitorja pridobila tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda ministrstvo za kulturo. Tam so nam potrdili, da so dovoljenje za arheološke raziskave, natančneje arheološki testni izkop in arheološke raziskave, izdali podjetju Okra arheološka raziskovanja. Gre za raziskavo dela arheološkega najdišča Koper - mestno jedro, ki obsega ostaline prazgodovine, od rimskega obdobja in srednjega veka do mlajših zgodovinskih obdobij.

V koprski upravni enoti že vodijo postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo objekta na Petronijevi ulici. Rušitev zidu in raziskave terena pa lahko investitorji opravijo brez kakšnih dodatnih dovoljenj upravne enote.

Raziskave plača investitor

Arheološka dela mora plačati investitor posega. Zneski tovrstnih raziskav so lahko zelo visoki, zato nekateri investitorji nemalokrat uberejo hitrejšo pot in morebitne ostaline nezakonito odstranijo kar sami.

V kulturnem ministrstvu navajajo, da stroški predhodnih arheoloških raziskav primerljivega obsega kot v Petronijevi ulici običajno znašajo nekaj sto evrov, ob odkritju kompleksnejših ostalin in premičnih najdb pa lahko narastejo na nekaj tisoč evrov, odvisno od zahtevnosti terenskih opravil.

Pa na terenu tudi dejansko preverijo, ali je investitor spoštoval navodila iz soglasja in izdane pogoje? V ministrstvu so skrb za strokovni nadzor raziskave dodelili konservatorju - arheologu pristojne območne enote Zavoda za spomeniško varstvo.

To potrjuje tudi arheologinja Barbara Hofman iz podjetja Okra, ki pravi, da je na parceli ob Petronijevi ulici po zahtevah strokovnjaka celo opravila globlje terenske sonde od sprva predvidenih. “Na lokaciji sem bila vsaj trikrat. Opravili smo vse predvidene raziskave, vendar tam nismo našli ničesar, razen ostankov 50 let stare greznice. Najbolj zanimivo bi bilo, če bi opazili ostaline iz rimskega obdobja,” pravi Hofmanova.

Preveriti smo želeli, kaj o zapletu pravi investitor, podjetje Delita, a na telefonske klice niso odgovorili.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano