Odvetnik Matoz izgubil proti državi

Koprska sodnica Petra Leskovic Potočnik je zavrnila tožbo Francija Matoza, ki je od države zahteval, naj mu plača 50.000 evrov odškodnine. Tožbo je Matoz vložil pred leti, ker naj bi trije sodniki novogoriškega upravnega sodišča prepočasi opravljali svoje delo, ko so odločali o njegovi tožbi, s katero je izpodbijal mnenje protikorupcijske komisije. Sodišče je sodbo proti sodnikom že pred časom zavrnilo, zdaj pa je zavrnilo tudi tožbo proti državi.

KOPER > Na koprskem sodišču so sodbo spisali potem, ko je sodnica Petra Leskovic Potočnik pregledala vse listinske dokaze in novembra lani kot priče zaslišala vse tri sodnike novogoriškega upravnega sodišča, ki so se ukvarjali z Matozovo zadevo - Igorja Lučovnika, Andreja Orla in Alenko Zajc. Vsi trije so zavrnili očitke, da so delali malomarno ali prepočasi. Zatrdili so prav nasprotno. Da so o Matozovi tožbi zelo hitro in tudi pravilno odločali, saj je njihove odločitve kar dvakrat potrdilo tudi vrhovno sodišče. O začasni odredbi so odločili v nekaj dneh, o celotni zadevi pa v nekaj mesecih.

Škoda zaradi prepočasnega dela

Gre za primer, ko je Matoz poskušal doseči umik načelnega mnenja protikorupcijske komisije, ki je zapisala, “da odvetnik, ki namerno izkorišča nepoučenost ali zmoto nasprotne stranke, da bi dosegel uspeh za svojo stranko, omogoča drugemu neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije”. Matoz se je v načelnem mnenju prepoznal, saj je bilo jasno zapisano, da gre za primer koprske občinske uslužbenke, ki jo je občina nezakonito odpustila. Postopek odpovedi je vodil prav on.

Upravno sodišče je leta 2008 Matozovo tožbo najprej kot nedopustno zavrglo, kar je potrdilo tudi vrhovno sodišče, vendar je Matoz nato uspel z ustavno pritožbo, da mnenje KPK vendarle posega v njegove človekove pravice. Zato je moralo upravno sodišče o zadevi še enkrat odločati, njegovo tožbo so potem zavrnili. Vse skupaj je trajalo pet mesecev, vendar je Matoz vztrajal, da je tako obdobje za dokončno odločitev o zadevi predolgo. V tožbi je trdil, da upravnemu sodišču ni bilo v interesu, da bi o njegovi zadevi odločilo v nekaj dneh, čeprav je ustavno sodišče presodilo, da naj bi mnenje KPK poseglo v njegove človekove pravice. Zaradi tega naj bi utrpel škodo, ki jo je ovrednotil na 50.000 evrov.

Sodniki niso delali malomarno

“Sodišče meni, da ni izkazano, da bi sodniki prve ali pritožbene stopnje sodili v nerazumnem roku ali namenoma, ali vsaj iz hude malomarnosti, zavlačevali s postopkom,” je v sodbi zapisala sodnica Leskovic Potočnik in dodala, da bi zgolj nesorazmerno in neopravičljivo dolga prekoračitev roka lahko pomenila podlago za odločanje o morebitni odgovornosti. Iz povzete kronologije pa ne izhaja nič takega. “Hitro odločanje je vsekakor pomembno in potrebno, vendar se čas odločanja ne more prilagajati posebnim pričakovanjem strank, ampak je v prvi vrsti treba upoštevati zahtevo po zakonito izvedenem postopku,” je še zapisala sodnica, ki je zavrnila Matozov tožbeni zahtevek.

Matoz se na sodbo ni pritožil, ker je ocenil, da je glede na obrazložitev sodbe pritožba nesmiselna. “Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da so sodniki delali ažurno, čeprav so o zadevi, ki je po sodnem redu nujna in absolutno prednostna, odločali nekaj let,” pravi Matoz.

TATJANA TANACKOVIČ

---