Odprli prvi objekt kampusa Livade (foto)

V zahodnem delu izolskih Livad so včeraj končno odprli tako imenovani objekt A univerzitetnega kampusa Livade, ki ga je Univerza na Primorskem začela graditi pred petimi leti. Čeprav bi moral biti že več let poln študentov in raziskovalnih delavcev, so uporabno dovoljenje zanj dobili šele konec lanskega leta, minulo poletje pa so jim odobrili denar za njegovo opremo.

Odpri galerijo

LIVADE > 3500 kvadratnih metrov velik objekt je, skupaj z opremo, ki je sicer niso še umestili, vreden dobrih enajst milijonov evrov, dva milijona manj, kot so sprva načrtovali. Samo raziskovalna oprema je vredna 1,8 milijona, saj so za laboratorij Centra mediteranskih kultur kupili vrhunsko opremo. Precej pa so vložili tudi v opremljanje predavalnic, pravi prorektor UP za ekonomiko in finance Rok Strašek.

Objekt so poimenovali Bio-naravoslovni center, v njem bodo vse dejavnosti, povezane z uporabnim naravoslovjem. “Livade so velika priložnost za naravoslovno uravnoteženost univerze,” je bil ob sinočnjem slavnostnem odprtju, devet dni pred rektorskimi volitvami, jasen rektor univerze Dragan Marušič. “Naj bo vodilo izolskega kampusa odličnost,” je zaželel Tomaž Boh, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Izolski župan Igor Kolenc pa je odprtje prvega objekta razumel kot “prvi korak k uresničitvi projekta o kampusu v Livadah”.

Ob odprtju Bio-naravoslovnega centra so v oljčniku ob njem zasadili cepič trte z Lenta, najstarejše na svetu. Skrbnik bodoče trte je postal Marinko Rodica, ki ima na svoji kmetiji v Truškah od leta 2006 tudi univerzitetni vinograd. Univerza na Primorskem si je zadala, da bo v prihodnosti imela univerzitetno vino, je bil nazoren skrbnik trte na Lentu Stane Kocuter.

Občina bila radodarna do univerze

Za novozgrajeni objekt je izolska občina univerzo oprostila plačila komunalnega prispevka. Še pred tem ji je podarila hektar zemljišč, na katerih je objekt z obsežnim začasnim parkiriščem. Kasneje je na univerzo prenesla še 2,2 hektarja zemljišč in stavbo nekdanje male šole v Drevoredu 1. maja; v obeh primerih je občina univerzi podelila 99-letno brezplačno stavbno pravico.

V mestu bi moral zaživeti center za tuje jezike, kar pa se ni zgodilo. V kampusu bi morala biti zgrajena večina zmogljivosti, ki naj bi bile skupaj vredne skoraj 80 milijonov evrov. Pred osmimi leti so namreč kampus zastavili nadvse razkošno (samo za elaborate naj bi zapravili več kot milijon evrov); zrasli naj bi štirje med seboj povezani objekti (A, B, C, D), trije stolpiči študentskih domov, telovadnica in upravna stavbo. Slednjo so predvideli na zdajšnjem parkirišču, parkirna mesta so zasnovali v kletnih prostorih nezgrajenih objektov.

Strašek pravi, da bi v bližnji prihodnosti zgradili objekt B in študentske domove. Tudi rektor Marušič je sinoči povedal, da se nadeja, da jih bodo odprli čez dve leti. To pa je odvisno od tega, ali bodo dobili gradbeno dovoljenje. Čeprav so zanj zaprosili pred dvema letoma, ga še vedno nimajo. Pridobiti bi morali služnosti za gradnjo cest in druge komunalne infrastrukture, vendar jim izolska občina doslej ni dala potrebnih soglasij; od univerze najprej terja plačilo komunalnega prispevka za načrtovane novogradnje, medtem ko želi univerza plačilo preložiti.

V občinski upravi so bili doslej prepričani, da se univerza projekta ni lotila resno in pravočasno, kot se je zavezala ob podpisu pogodbe, s katero so ji julija leta 2006 podelili stavbno pravico na 2,2 hektarja zemljišč. Za gradbeno dovoljenje si je začela prizadevati šele leta 2010; občini je prvi dopis poslala le tri mesece pred iztekom pogodbeno določenega roka. “To, da v štirih letih ni dobila gradbenega dovoljenja za celotno območje, ki je predmet stavbne pravice, velja za hujšo kršitev in razlog za predčasno prenehanje pogodbe. Zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti smo novembra lani univerzo pozvali k sporazumni prekinitvi stavbne pravice. Če ne bomo uspešni, bomo zemljišče primorani dobiti s tožbo,” je še nedavno svaril župan Kolenc.

Zamudam pri gradnji doslej edinega objekta kampusa Livade je botrovalo več razlogov: propad prvotnega gradbinca Gradbenega podjetja Grosuplje, pomanjkanje denarja in nepravilnosti pri gradnji, zaradi katerih so se s kampusom ukvarjali tudi koprski kriminalisti.

Nadaljevanje odvisno od evropskega denarja

Strašek pa pravi, da je nadaljevanje gradnje kampusa odvisno od evropskega denarja iz Teaming programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Od 31 projektov, ki jih je izbrala Evropska komisija, sta dva slovenska, enega (Innorenew Coe) vodi prav Univerza na Primorskem skupaj z osmimi partnerji in pod mentorstvom nemškega WKI Fraunhofer Institute (zato se je sinočnje slovesnosti udeležila tudi nemška veleposlanica v Sloveniji Anna Prinz). S projektom želijo vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja. V prvem delu razpisa so že dobili 500.000 evrov nepovratnega denarja. Če bodo uspešni tudi v drugem delu, se Univerza na Primorskem prihodnje leto nadeja 20 milijonov evrov. Nekaj denarja bi morala primakniti država, s takšnim zneskom pa bi lahko marsikaj zgradili, je razumeti vodstvo univerze.

MIRJANA CERIN

---