Občina še vedno snuje protokolarni objekt

Izolski župan Igor Kolenc je že v prejšnjem mandatu napovedal, da bodo stavbo na Verdijevi 1 celovito obnovili in jo preuredili v protokolarni objekt. Ker je vse odvisno od evropskega denarja, za zdaj še ni jasno, kdaj bodo to naredili. Nadejajo pa se, da bodo gradbeno dovoljenje dobili čim prej.

IZOLA > Občina Izola nima lastnega protokolarnega objekta. V ta namen uporablja Manziolijevo palačo, ki je v lasti italijanske samoupravne narodne skupnosti.

Dejavnosti protokolarnega objekta še niso natančno opredelili, napovedujejo pa, da bodo v njem razstave in drugi kulturni ter izobraževalni programi, predstavitve, prodaja spominkov in morda celo turistične informacije.

V stavbi na Verdijevi 1 so predvideli rekonstrukcijo obeh etaž in zamenjavo predelnih sten s stebri. Pridobili bodo dodatne površine in izkoristili tudi podstrešje. “Ker je stavba zelo stara, bi nas rekonstrukcija po grobih ocenah stala 1,5 milijona evrov,” pravi županova svetovalka Kristina Zelić. V občinski upravi si želijo, da bi še letos dobili gradbeno dovoljenje, čeprav zanj še niso zaprosili. Rekonstrukcijo načrtujejo s pomočjo evropskega denarja. Prijavni roki na takšne razpise so kratki, EU pa zahteva pridobljeno gradbeno dovoljenje.

V stavbi je do leta 2011 deloval del občinske uprave. Ob selitvi je župan - v luči racionalizacije delovanja občinske uprave - naznanil, da je cilj ena sama lokacija. Zelićeva pravi, da še kar razmišljajo, da bi na Sončno nabrežje 8 preselili tudi občinske službe iz Postojnske ulice. Toda na Sončnem nabrežju bi potem potrebovali dodatne prostore, občinska stavba pa je obkrožena z zasebnimi stanovanji.

Najprej morajo dokončati projektno dokumentacijo, po navodilih zavoda za varstvo kulturne dediščine izvajajo konservatorsko-restavratorske raziskave, pripravili so idejno zasnovo objekta, statično presojo in druge elaborate. Arheoloških raziskav, ki so obvezne za vse stavbe v mestu, se bodo lotili med obnovo in tedaj pregledali spodnje plasti terena.

Stavba na Verdijevi 1 je postala mestna palača leta 1253. Po obdobju gotike so jo precej spremenili. Z vzhodnim delom se še vedno dotika cerkve Marie Alietske, s katero sta bili nekoč povezani s prehodom. Fasada palače je razčlenjena s štirimi plitvimi pilastri. Nad srednjim oknom je sredi timpanona vzidan kamniti relief leva sv. Marka z odprto knjigo. V stene so vdelani številni grbi, najstarejši je iz srede 16. stoletja.

MIRJANA CERIN

---