Občina s pomola podi pet bark

Potem ko se je s priveza ob izolskem ribiškem pomolu morala umakniti plavajoča ribiška kantina Ribica, izolska občina podobno izganja še tri barke, ki niso tipično ribiške: Novo, Eko 1 in Eko 2. Na občini trdijo, da so pogodbe za privez prekinili, ker ob pomolu primanjkuje prostora za ribiške barke. Za to krivijo nekaj ribičev, ki vztrajajo, da svoje ribiške barke privezujejo bočno na pomol, namesto prečno, kot to od njih zahteva občina. Ribiči pa v tem vidijo povračilni ukrep za neposlušne.

IZOLA > Pravila EU res določajo, da so na pomolu, ki ga je izolska občina obnovila s pomočjo 2,2 milijona evrov evropskega denarja, namenjenega posebej za ribiška pristanišča, lahko privezane le barke, registrirane za gospodarski ribolov. Barka Nova, ki je v lasti ribičev Sandija in Roberta Radoloviča, pa je namenjena za panoramske vožnje in piknike, barki Eko 1 in Eko 2 v lasti Mitje Petriča pa za školjkarstvo. A nakup vseh treh bark je ribičem sofinancirala prav EU iz ribiškega sklada, tako imenovane četrte osi, ki spodbuja trajnostni razvoj ribištva. Tako da so ta plovila vendarle povezana z ribištvom in marikulturo.

Na agenciji za kmetijske trge so nam že večkrat zatrdili, da so iz Bruslja dobili soglasje, da so ob ribiškem pomolu ta plovila lahko privezana. Zato je prekinitev pogodbe za privez, ki so jo dobili od izolske občine, lastnike bark presenetila.

“Imam že pravnomočni sklep občinskega redarstva, da se moram umakniti,” je potrdil Sandi Radolovič. Njegova Nova je bila včeraj sicer še vedno ob pomolu, a ribič se boji, da mu jo bodo prisilno odvlekli.

Občina: v postopku je pet bark

Na izolski občini so včeraj povedali, da so poleg omenjenih treh neribiških bark v postopku prekinitve pogodbe še za dve ribiški barki. “Zaradi nepravilnega in nedovoljenega bočnega privezovanja nekaterih ribiških plovil, ki zasedajo približno 30 odstotkov operativne obale na glavnem pomolu, nimamo dovolj prostora za vsa večja ribiška plovila, ki bi morala biti vezana na glavnem pomolu,” so pojasnili na občini. To povzroča gospodarsko škodo Komunali, ki upravlja pristanišče, in jezi tiste ribiče, ki spoštujejo občinske akte, dodajajo na občini. Pravijo, da morajo narediti prostor za vsaj pet ribiških bark.

“Ne drži, da zasedamo prostor drugim ribiškim barkam, saj jih ni. Po občinskem odloku je za privez ribiških plovil namenjen celoten mandrač,” pa ugotavlja Sandi Radolovič. Tudi drugi ribiči menijo, da gre predvsem za povračilni ukrep proti tistim ribičem, ki vztrajajo pri bočnem privezovanju bark. Radolovič s svojo ribiško barko Zlatoperko ravna tako in tu ne gre za ribiško trmo ali samovoljo. “Bistvo obnove ribiškega pomola z evropskim denarjem je bila, da se nam, ribičem, izboljšajo pogoji za delo. Če se privežemo v četverovez, prečno na pomol, nam to občutno oteži delo. Obnova pomola potem sploh ni imela smisla,” je že večkrat poudaril Radolovič. Ribiči namreč z barke, privezane v četverovez, veliko teže iztovarjajo ulov in opremo. V času županovanja s Tomislava Klokočovnika so z občino in Komunalo že dosegli dogovor, da bodo šli v četveroveze, ko bo občina postavila pontonske mostičke prečno na pomol, kot jih imajo ribiči v Piranu. Pod vodstvom župana Igorja Kolenca pa na občini tega dogovora ne upoštevajo in trdijo, da postavitev mostičkov ni mogoča.

“Kam naj grem?”

“Kolateralna škoda” spora med občino in skupino ribičev pa je školjkar Mitja Petrič, ki ga je prav tako doletela prekinitev pogodbe za privez njegovih delovnih bark Eko 1 in Eko 2. “V obrazložitvi piše, da se moramo umakniti, ker se ribiške barke nočejo dati v četverovez in zasedajo prostor. A v Izoli ni nobene nove ribiške barke, da bi imela prednost pri privezu, zato ne vem, kako to, da nenadoma ni prostora,” se čudi Petrič, ki ga je prekinitev pogodbe spravila v veliko negotovost. “Kam naj grem zdaj, ne v Kopru ne v Piranu ni prostora,” pravi. Ribičem v Kopru in Piranu ni treba plačevati privezov, zaračunava jih samo občina Izola.

KATJA GLEŠČIČ

---