Občina ni opustila zamisli o garaži pod Muzejskim trgom

Prvostopenjsko sodišče ni ugodilo podjetju Mons, ki toži koprsko občino zaradi ničnosti stavbne pravice na Muzejskem trgu. V Kopru so odločeni poiskati druge morebitne vlagatelje in na tem območju zgraditi podzemno garažno hišo. Sicer pa so na občini razkrili tudi, kaj bi gradili na očitno nesojeni parceli odvetnika Francija Matoza nad predorom Markovec. Tja bi namestili vzpenjačo, ki bi povezovala obalno promenado in Markovec.

KOPER > “Podjetju Mons bomo predlagali, da se na tej točki razidemo, saj je povsem jasno, da projektov na Muzejskem trgu ne bodo uresničili,” meni direktorica koprske občinske uprave Sabina Mozetič.

400 avtov v podzemni garaži

Pravi, da ima občina na Muzejskem trgu zelo jasne načrte, ki jih namerava uresničiti ob pomoči evropskega denarja. “Nismo opustili zamisli o gradnji podzemne garažne hiše, ki bi lahko sprejela približno 400 avtomobilov. Prav tako se nam zdi smiselno, da bi tudi na trgu zgradili kakšen objekt. Gre za strateške projekte, s katerimi se bomo prijavili na različne evropske razpise,” niza načrte.

Morebitnih investitorjev sicer še ni na vidiku, a Sabina Mozetič je prepričana, da to v tem trenutku niti ni ključnega pomena, saj da lahko občina sama poskrbi za projekte in pridobitev gradbenega dovoljenja, vlagatelji pa se lahko vključijo v projekt šele v kasnejši fazi. “Po naših informacijah bodo na prihodnjih evropskih razpisih več točk dobili javno-zasebni projekti, zato si bomo prizadevali prav za takšno obliko sodelovanja,” pojasnjuje.

V Evropo z naborom idej

V koprski občini priložnost vidijo pod okriljem projektov trajnostnih urbanih strategij. Nabor idej, s katerimi bodo poskušali prepričati evropske presojevalce, bodo jeseni predstavili tudi občinskim svetnikom. Med projekti Mozetičeva omeni še gradnjo garažne hiše za tržnico (kombinacija podzemne in nadzemne garaže), načrte za ureditev obale med Koprom in Izolo (v sodelovanju z izolsko občino) ter povezavo Semedele in Markovca z vzpenjačo (po vzoru tiste, ki vodi na Ljubljanski grad).

V koprski občini razmišljajo, kako bi v prihodnje prebivalcem Markovca olajšali dostop do obalne promenade. Na evropskih razpisih bodo poskušali najti denar za gradnjo panoramske vzpenjače po vzoru tiste za dostop na Ljubljanski grad. Namestili bi jo na pobočje Markovega hriba, do nje pa bi verjetno vodila pasarela z obalne promenade med Semedelo in Žusterno. “Promenada in zanemarjen Park spomina pri OŠ Antona Ukmarja kar kličeta po povezavi. Če bi zgradili vzpenjačo, bi tudi reaktivirali spalno naselje na Markovcu,” je o pozitivnih učinkih naložbe prepričan arhitekt Mljač. Pravi, da bi morali v prihodnje osmisliti in v ponudbo bolje vključiti številne zanimivosti na Markovcu in v okolici ter povezati točke na cestni povezavi Semedela-Markovec-Izola. “Urejena kolesarska pot, ponudba domačih pridelkov ob poti, prekrasen pogled na morje, zamisli je veliko,” meni Mljač.

Mozetičeva potrjuje, da bi se te naložbe lotili na parceli, ki je zdaj predmet spora med odvetnikom Francijem Matozem in občino. Gre za skoraj hektar veliko zemljišče nad predorom Markovec, ki ga je Matoz kupil na javni dražbi za 280.000 evrov. Ker pa stečajni upravitelj družbe Istrabenz Marina Invest o dražbi ni obvestil predkupne upravičenke Mestne občine Koper, se je ta na izvedbo dražbe pritožila, sodišče pa je dražbo nato razveljavilo. “Zdaj čakamo, kako se bo odločil stečajni upravitelj: ali bo torej dražbo ponovil ali pa nam bo ponudil nakup parcele za enak znesek, kot je zanjo plačal Matoz,” ugiba Mozetičeva.

Sprostili bi tudi Ukmarjev trg

Razmišljanja, kako z novo arhitekturno vsebino znova oživiti Muzejski trg, že zaposlujejo arhitekta Mateja Mljača in njegovo ekipo. Projekti za gradnjo podzemne garaže so nared, geomehanske raziskave terena z vrtinami prav tako, zavod za varstvo kulturne dediščine pa je že izdal tudi soglasje za posege.

Mljač pojasnjuje, da bi zgradili trietažno garažo z vhodom s Kopališkega nabrežja, nekje na lokaciji med Picerijo Marina in trdnjavo Bastion. “Gradnja garažne hiše na tem območju je nujna. S tem bomo sprostili dragocene mestne prostore, tudi Ukmarjev trg ob morju,” ocenjuje arhitekt Mljač.

Po njegovem prepričanju bi morala biti vsebina bodočih objektov na trgu javna, vendar v sozvočju z ekonomskim interesom vlagatelja. Streho bodočih stavb bi bilo dobro izkoristiti kot nadaljevanje mestne ulice, na katero bi se lahko povzpeli in bi bila smiselno vpleta v prostor, Mljač niza morebitne arhitekturne iztočnice.

Muzejski trg kot trg dialoga

“Zamisel za ureditev trga izhaja iz plastenja in združevanja raznolikega ter pestrega mediteranskega mestnega programa. Imamo Obalne galerije v zatonu, konservatorje z bogatim arhivom, zakaj ne bi tega združili in ponudili drugačen pogled na sedanjost? Muzejski trg lahko postane trg dialoga: preteklost, sedanjost, prihodnost in mobilnost. Zakaj tam ne bi zgradili muzeja sodobne umetnosti, v katerem bi lahko svoje delo predstavljali tudi konservatorji,” razmišlja Mljač.

Z ekipo išče odgovore, na kakšen način je mogoče danes tržiti kulturne vsebine in kako jih preplesti v zanimivo mestno zgodbo. “To je privilegij in potencial Kopra. Tako je mogoče aktivirati tudi občane, ki se bodo lahko začeli zavedati vrednosti tega prostora,” pravi. NATAŠA HLAJ

---