Nova trgovska in gostinska ponudba v mestnem središču

Medtem ko nekateri lokali v Kopru zapirajo vrata ali na njih že rumenijo napisi, da jih oddajajo v najem ali prodajajo, pa je v drugih zavela pozitivna energija. Največje presenečenje je zagotovo zgornji del koprskega Gortanovega trga. Če so do zdaj sprehajalci zgolj hiteli po svojih opravkih in se niso ozirali po ponudbi lokalov na svoji običajni poti, bodo zdaj najverjetneje upočasnili korake.

KOPER > Če že ne zaradi drugega vsaj zato, da se naužijejo svežih vonjav po domačih dobrotah, ki se bodo poslej širile iz na novo odprtih gostiln Na stopničkah in Pri Tinetu.

Prvi korak do socialnega podjetja

Poslovna in življenjska sopotnika Anka Egič in Edo Osmičevič, ki šefujeta v vegetarijanski gostilni Na stopničkah, kipita od pozitivne energije, ko nam razlagata, kaj ju je gnalo v gostinske vode. “Lokal sva vzela v najem, ga čez poletje prenovila in notranjost v celoti opremila z recikliranim pohištvom. Nekaj stolov sva našla v kakšnih zapuščenih tovarnah, nekaj kosov so nam prinesli ljudje sami. Zidove pa sva prepleskala v močno modro barvo, ker to spodbuja komunikacijo,” poudari zgovorna Anka Egič.

Študentka socialnega dela v sebi goji prav posebno željo. V prihodnje si želi, da bi se njuna dejavnost prelevila v socialno podjetje. Prepričana je, da si vsak zasluži drugo priložnost, zato bi rada v lokalu zaposlila ljudi z družbenega roba, denimo odvisnike in jim odprla pot do dela, ki jim ga morda drugje zaradi predsodkov odrekajo.

Egičeva in Osmičevič stavita na lokalne sestavine, ki so preproste in vsem znane. “Ne prisegamo na kakšna superživila. V našem okolju je dovolj zdravih in domačih pridelkov, ki jih lahko uporabimo pri kuhi,” pravita. Odzivi gostov so ju presenetili, saj se je njuna pestra ponudba jedi “prijela” tudi med mesojedci. “Veseli nas, da smo z ljudmi vzpostavili pristen odnos. Nekateri kar sami nosijo zelenjavo in sadje, ki jim ostaja na njivah, mi pa jim v zameno ponudimo kakšen obrok,” sta zadovoljna.

Le nekaj korakov nižje sta se podobnega podviga lotila prav tako poslovna in življenjska partnerja Damjana Burnič in Tine Sukič. Postala sta najemnika nekdanje gostilne Pri Škorjevih, ki sta jo preimenovala v gostilno Pri Tinetu.

Mize so “oblekli” v Primorske novice

“Prav je, da se tudi od mladih nekaj pričakuje. Da tudi mi po svojih močeh poskrbimo za oživitev mesta,” so jasne misli mladega kuharja Tineta Sukiča. Ponudba v gostilni temelji na svežih, dnevno pripravljenih obrokih iz sezonskih lokalnih sestavin. Njoki in testenine bodo domače izdelave, vsak dan pa bo na jedilniku tudi takšna ali drugačna vrsta enoločnice. “Pri nas bo vsakdo našel kaj za pod zob,” napoveduje Sukič. Razmišljata, da bi v prihodnje gostom nudila tudi zajtrke, popoldanski prigrizki pa bodo zagotovo stalnica.

Ko tako prijetno kramljamo v novo urejeni gostilni, opazimo, da so mize plastificirane, skorajda “oblečene”, v Primorske novice. “Gre za članke o domačih glasbenikih. Tudi na stenah so fotografije nekaterih izvajalcev. Na drugi strani stene pa so stari posnetki Kopra. Odločili smo se, da bo videz lokala posvečen našemu kraju,” pove Sukič.

Ker pa je s polnim želodcem najbolje malo posedeti in srkniti blagodejni zeliščni čaj, je kot nalašč bližnja Bukvarna 1550 in čajnica. V njej Dragica Vrečko te dni ureja še zadnje malenkosti pred uradno otvoritvijo. “1550 je letnica prve slovenske knjige,” nas pouči, ko radovedno vprašamo po pomenu številk. Pravi, da knjige bodisi odkupi ali jih dobi v dar, po kakšni ceni pa jih bo prodajala naprej, bo seveda odvisno od zvrsti literature.

Brez reklamnih panojev ni kupcev

Sprehod sklenemo še v butiku testenin Pašta na začetku Staničevega trga. Kmalu se bo obrnilo leto, odkar se v njem suka Aleksander Krebelj. Gurmanom ponuja v nakup doma izdelane testenine, ki jih obogati z različnimi dodatki (špinačo, rdečo peso, paradižnikom, sipinim črnilom). Veseli ga, da je v tem času pridobil veliko zvestih strank. Po drugi strani pa pikro pripomni, kako je tudi precej takih, ki lokala sploh ne opazijo, ker v koprski občini ne dovolijo, da bi namestili kakršnekoli reklamne table. “To lahko storimo le, ko je v mestu potniška ladja. Lahko se zahvalimo Zavodu Koper Otok, ki se res trudi, da bi pritegnili kupce tudi v mestno središče,” ugotavlja Krebelj. Zamisli, kaj še ponuditi in kako kupce presenetiti s testeninskimi novostmi, mu neprestano rojijo po glavi. “Imam dovolj časa, da lahko razmišljam o tem,” se pošali in nam pokaže najnovejšo kombinacijo - pašto z refoškom in pašto z lavando.

V koprski občini opažajo, da se je povečal interes podjetnikov, ki želijo odpreti trgovino ali drugo dejavnost v mestu. “K temu so prispevale tudi naše aktivnosti in spodbude za razvoj malega gospodarstva. Ponudniki, ki najemajo občinske lokale, so med drugim deležni nižjih najemnin, lahko se vključijo v Zavod Koper Otok, sodelujejo pri skupni promociji in projektih, ki jih podpira tudi občina,” pravi Jana Tolja iz občinske uprave. Model delovanja s trgovci so predstavili tudi drugim občinam, ki te rešitve vpeljujejo v svoja mestna središča in svoje strategije razvoja.

Bi solili s soljo z vinom ali kavo?

Poživitev trgovske ponudbe je pred kratkim dočakalo tudi Vojkovo nabrežje. Tam sta Market Barba odprla zakonca Davor in Sara Podbevšek. Police v njunem lokalu se kar šibijo pod težo domačih izdelkov vseh vrst: oljčna olja, vina, sol, čilijeve omake in paradižnikove šalše, sušeno sadje, kis, kmalu tudi vloženi bučke in melancani ter domača moka. “Smo butična trgovina z visoko kakovostno ponudbo iz domače pridelave. Kupci, zlasti turisti, to vse bolj cenijo,” je prepričan Davor Podbevšek.

V oči nam pade zlasti bogata ponudba različnih soli blagovne znamke Barba sol. Gre za piransko sol in solni cvet, ki ju Podbevšek oplemeniti z naravnimi dodatki. Med zanimivejše zagotovo sodi solni cvet s cabernet sauvignonom in pa s kavo.

“Prva kombinacija ima dokaj blag okus in se prilega k sladicam, bučni juhi, morda siru, sol s kavo pa zagotovo sodi na rdeče meso in kakšno sladico,” poznavalsko predlaga sogovornik. Za mešanice poskrbi sam, pripravlja jih v majhnih serijah, saj je prepričan, da je le tako moč nadzorovati kakovost končnega izdelka. “Vsako serijo temeljito pregledam, okušam, voham. Vse mora biti perfektno, preden gre v embalažo,” je na svoje ročno delo ponosen Podbevšek.

NATAŠA HLAJ

---