Njokov “za vsak slučaj” ne bo več jedel

“Saj ne morem verjeti! Gost, ki redno prihaja k meni na njoke, mi je zadnjič rekel, da jih ne bo več jedel, ker vsebujejo alergene,” nam je potožila koprska gostinka Miroslava Škorja. “Očitno marsikdo sploh ne ve, kaj so alergeni,” je presenečena.

KOPER > “Zdaj, ko smo vse lepo označili, katera hrana vsebuje alergene, da bi zadostili evropski uredbi o označevanju živil, nas bo teplo pa to, da bodo gostilne prazne, ker se ljudje bojijo alergenov,” opozarja Miroslava Škorja. Ko je namreč gosta pobarala, če je imel že kdaj po zaužitju njokov, ki seveda vsebujejo tako gluten kot jajca, kakršnekoli težave, je bil njegov odgovor sicer nikalen. A pojasnil ji je, da njokov “za vsak slučaj” raje ne bo več jedel.

Alergeni ne škodujejo kar vsem

Ker so tudi ribe na seznamu 14 alergenov, ki jih morajo gostinci po novem obvezno označevati v jedeh, in ker ljudje - kot opozarja Škorja - očitno ne razumejo, da alergeni ne škodijo kar vsem po vrsti, se boji, da bodo tudi drugi gostinci slišali pripombe, kakršno je ta teden od stranke slišala tudi sama, češ, zadnjič me je bolela glava, mislim, da so krive sardelice, ki sem jih pri vas jedla za kosilo.

“Alergeni škodujejo samo tistim, ki so nanje preobčutljivi,” miri dr. Mihaela Zidarn, specialistka alergologinja na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

“Večina ljudi povsem normalno prenaša alergene, saj so to snovi, ki so za neobčutljivega človeka popolnoma nenevarne. Kdor torej nima težav z alergeni, si lahko popolnoma brez zadržkov privošči kakršnokoli hrano,” še dodaja.

“Kaj je to gluten?”

Za tistega, ki je nanje preobčutljiv, pa so alergeni v hrani lahko tudi usodni. “Zato je še kako nujno - pa tudi, če nekateri negodujejo zaradi tega -, da morajo gostinci po novem na vidnem mestu označiti, v katerih jedeh so prisotni alergeni,” je prepričana. Doslej si namreč alergiki skorajda niso mogli privoščiti hranjenja po gostinskih lokalih, saj enostavno niso vedeli, katere nevarnosti vse prežijo nanje v jedeh. Nemalokrat jim tudi osebje ni znalo pomagati. “Ko smo v neki restavraciji pobarali natakarja, če imajo kakšno jed brez glutena, nas je vprašal, kaj je to gluten,” primer opisuje dr. Zidarnova.

Zagotovo pa svoj delež krivde pri neozaveščenosti nosijo tudi ljudje sami. “Ne boste verjeli, koliko ljudi ne ve, iz kakšnih sestavin je sestavljena neka jed. Spominjam se primera, ko so morali nekega gospoda, ki je hudo alergičen na pšenično moko, po zaužitju krompirjevih svaljkov oživljati. Revež ni pomislil, da je v njih tudi moka.” Zato bo na tem področju treba še veliko narediti, opozarja alergologinja.

PETRA VIDRIH

---