Nikina lisička in ostale zverinice

Lutkarnica je majhna soba v Mladinski ulici v Kopru. V njej je mizica, v kotu kitara, na tleh blazine. Vsako soboto si pred njenimi vrati otroci sezujejo čevlje in se potopijo v zgodbe, ki jih izvaja in glasbeno obarva Nika Solce.

KOPER > Nika Solce je lutkovna animatorka, zrasla je v gnezdu znanih lutkarjev, staršev Maje Bavdaž Gross in Braneta Solceta, je starejša sestra prav tako lutkarja Matije Solceta. Lutke so v Mladinski ulici živele že pred leti, ko je tam Maja Bavdaž Gross vodila lutkarske delavnice, vmes pa je z Matijo in Niko Solce v Koper pripeljala festival Puf - mednarodni poulični lutkovni festival, ki bo letos poleti vstopil že v 14 leto delovanja.

Lutke so bolj žive od risank

Minulo jesen je Nika Solce oživela prostor in stavba v Mladinski ulici je k sebi znova privabila otroke. O izkušnjah prve sezone Lutkarnice, ki je namenjena otrokom med tretjim in devetim letom starosti, Nika Solce pravi: “Sprva sem preizkušala zanimanje obiskovalcev; vabila sem jih zgolj z nekaj letaki in plakati, in s pomladjo jih je bilo vse več,” pripoveduje lutkarica. Ker je soba majhna, so predstave namenjene največ 15 gledalcem. “Otroci se zato dosti bolje povežejo z lutkami, padejo v zgodbe in glasbo, zapojejo, pogledajo lutke in se še sami z njimi poigrajo. Vse se jim zdi bolj živo kot v gledališču,” strne nekajmesečne izkušnje.

Prva avtorska glasbeno-lutkovna predstava, s katero si je utrla pot, je dobila naslov O lisički zviti tički in drugih zverinicah. Medtem ko je pisala besedilo in glasbeno spremljavo, je Mateja Šušteršič ustvarjala likovno podobo lisičke in ostalih zverinic: volka, zajca, medveda in grdinice. Izhajala je iz slovenskih ljudskih basni in pesmi. Glavni junakinji lisički zviti tički so se pridružile še zgodbe Čudežni piskrček, Lisička praznuje in Kako je zajec delal za lisičko, prihaja pa jih še več.

“Lisička mi je zelo ljub in tudi avtorsko hvaležen lik, saj je nadvse iznajdljiva. Basni pač niso namenjene samo otrokom. Lisička nas uči, kako se postaviti zase in biti v življenju čim bolj iznajdljiv,” svet simpatične zvitorepke opisuje Nika Solce.

Lani decembra je bila med slovenskimi lutkarji izbrana in povabljena tudi v Washington, kjer je predstavljala slovensko kulturno dediščino in požela navdušenje. Nika Solce je besedilo lisičke zvite tičke priredila v angleški jezik, pesmi pa ohranila v slovenščini. “Otroci so ploskali, migali, plesali, zelo odkrito so se odzivali. Pravzaprav so bili hvaležno občinstvo, ki je navajeno gledanja lutkovnih predstav,” je bila zadovoljna istrska lutkovna animatorka, ki živi v Hrvatinih.

Ko jo vprašamo, kakšne so razlike med ameriškim in istrskim občinstvom, pojasni: “S festivalom Puf smo istrsko občinstvo šele seznanili s kulturo lutk. Prva leta smo imeli nemalo težav z obvladovanjem občinstva. Mame so dovolile otrokom, da so se plazili čez oder. Čez oder so jim kričale, naj bodo pri miru. Po eni strani je bilo kar smešno. No, danes so krasno občinstvo in predstave so zmeraj lepo obiskane.”

Lutke kot istrska stalnica

Morda bo Lutkarnica z novo sezono vstopila tudi v večji prostor, v prvo nadstropje hiše v Mladinski ulici. “Želim si, da bi bila nova sezona bolj bogata, da bi pri nas gostovali tudi drugi lutkarji, katerih predstave niso tako minimalistične kot naše, kar pa bo odvisno od finančne pomoči koprske občine. Upam na njihov posluh,” o načrtih govori Nika Solce.

Istrski lutkovni prostor občasno ponuja otroške lutkovne predstave: v Izoli je poznana Aljoša Križ s sodelavci iz lutkovnega kulturnega društva Mari O Net.te, ki trenutno igrajo novo, že nagrajeno lutkovno predstavo Ribič in njegova hčerka. V Gledališču Koper so lutkovne predstave občasno na sporedu. In to je tudi vse, kar Istra premore in zmore.

“Lutke morajo postati stalnica v naših življenjih. Otroci prek lutk podoživljajo zgodbe veliko bolje kot skozi risanke ali druge igre. Z lutko se poistovetijo, zgodba se jim dogaja pred očmi. Odkar sem mama, drugače gledam na to, kako se otroci odzivajo. Dogajanje zanje mora biti upočasnjeno, da se jim vtisne, da ga sploh dojamejo. Kar je nam mogoče dolgočasno, je njim zelo napeto. Nasprotno od mišljenja odraslih otroci radi gledajo isto predstavo večkrat, saj se s poznavanjem zgodbe tudi sprostijo in bolje sodelujejo,” dodaja.

Ne pozabi pa omeniti, da je doživljanje predstav povsem drugačno, če poleg otrok sedijo tudi mame: “Otroci se takrat osredotočijo na mamin odziv. Bolje sledijo predstavi, če mame niso poleg njih,” se nasmeji.

S poletjem se bo Lutkarnica preselila na prosto, pod okrilje festivala Puf. Tam bo Nika Solce v vlogi organizatorke in igralke ter tudi gledalke: “Za lutkarja je nujno, da si širi obzorja, odstira meje, saj tako dobiva navdihe in nove zamisli. Vedno me navduši klasično gledališče Paz Tatal in roko na srce tudi predstave mojega brata Matije; zelo mi je všeč njegov Močeradek gre čez cesto.”

Luč sveta bo letos zagledala še zgoščenka z otroškimi pesmimi Srečka Kosovela iz zbirke Medvedki sladkosnedki, ki jih je uglasbilaskupaj s čelistom Martinom Neagom iz Ukrajine ter tudi zgoščenka s pesmimi iz njenih lutkovnih predstav.

ALENKA PENJAK

---