Ni vsak konflikt tudi mobing

V Kopru je v začetku leta začelo delovati društvo za pomoč žrtvam mobinga Center Stop-mob Koper. Vodita ga Daša Šarkanj in Ingrid Kristančič Šömen, ki ugotavljata, da je veliko primerov mobinga tudi v slovenski Istri, kjer pa ni organizirane mreže pomoči. Te ni niti v Sloveniji in se šele v zadnjem času počasi razvija.

KOPER > Društvo enkrat mesečno v prostorih Obalne sindikalne organizacije na Trgu Brolo organizira skupino za samopomoč žrtvam mobinga, v prostorih društva Pina na Kidričevi ulici v Kopru pa dvakrat tedensko poteka psihoterapevtska delavnica, ki z likovno terapijo osebam, ki doživljajo mobing, pomaga krepiti samospoštovanje in sprostiti čustveno napetost.

“Pomembno je, da mobing ustrezno prepoznamo in o njem čimprej spregovorimo, saj lahko nedopustno obnašanje privede do resnih zdravstvenih težav.”

“Mobinga je veliko, ni pa vsak konflikt na delovnem mestu mobing. Vsak od nas ima kdaj slab dan in če kdo občasno povzdigne glas, to še ni mobing,” pravi Ingrid Kristančič Šömen, certificirana pooblaščenka za preprečevanje mobinga, ki vodi skupino za samopomoč žrtvam mobinga. Najpomembneje je, da se morebitni konflikti na delovnem mestu takoj ustrezno razrešijo, ker ponavljanje konfliktov in njihovo nepravočasno reševanje dejansko lahko privede do mobinga.

Ugotovitve kažejo, da je največ horizontalnega mobinga, se pravi med sodelavci, ko skupina poskuša izločiti posameznika, ki morda izstopa po svojih sposobnostih. Šele nato se pojavlja mobing nadrejenih do podrejenih. Žrtve mobinga pa so lahko tudi vodilni delavci, ko se podrejeni poskušajo znebiti strogih šefov.

“Pomembno je, da mobing ustrezno prepoznamo in o njem čimprej spregovorimo, saj lahko nedopustno obnašanje pripelje do resnih zdravstvenih težav. Žrtve si morajo čim prej poiskati ustrezno pomoč,” je prepričana Daša Šarkanj, specializantka likovne terapije, ki žrtvam pomaga sproščati čustveno napetost in njihovo stisko.

“Mobinga je veliko, ni pa vsak konflikt na delovnem mestu mobing.”

Pri mobingu oziroma trpinčenju na delovnem mestu gre za procesen in načrten napad na posameznika, da se ga izloči iz delovnega okolja. “Trajati mora vsaj šest mesecev s pogostimi napadi najmanj enkrat do dvakrat tedensko. Žrtvam svetujemo, naj pišejo dnevnik in čimbolj podrobno beležijo in opišejo vsak dogodek. To tudi olajša dokazovanje mobinga na sodišču, vendar žrtvam svetujemo, naj najprej mislijo nase in naj ne bo njihova glavna misel postopek na sodišču,” pravi Kristaničič Šömnova.

Center Stop-mob trenutno obiskuje sedem uporabnikov, ki so žrtve mobinga, so pa v centru dobrodošli vsi, ki imajo omenjene težave. Center zagotavlja anonimnost in diskretnost. V obalni sindikalni organizaciji pojasnjujejo, da je primerov mobinga kar veliko, uradnih statističnih podatkov pa nimajo. “Sindikat svojim članom nudi tudi pravno pomoč, če zadeve pridejo tako daleč, da je treba na sodišče,” pravi Euro Brozič iz obalne sindikalne organizacije.

TATJANA TANACKOVIČ

---