Nedopustno čakanje na že zasluženi denar

Nekdanji delavci Varnosti Koper bodo predvidoma sredi tega tedna, po treh letih, kar je šlo podjetje v stečaj, prejeli drugi del izplačila prednostnih terjatev iz stečajne mase. “To je sramota! Toliko časa čakati na denar, ki ti pripada, je nedopustno,” je zgrožen sindikalist Damjan Volf.

Delavci Varnosti so pred stečajem leta 2012  tudi stavkali. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Delavci Varnosti so pred stečajem leta 2012 tudi stavkali. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER >Podjetje Varnost Koper je pred tremi leti šlo v stečaj, več kot 80 zaposlenih pa je tedaj ostalo brez službe. Stečajni upravitelj Matjaž Polenčič je priznal za skoraj tri milijone evrov terjatev, od tega za dobrega pol milijona prednostnih.

Po treh letih še petina denarja

Na prvo izplačilo prednostnih terjatev so nekdanji zaposleni čakali kar dve leti. Okrožno sodišče v Kopru, ki vodi stečajni postopek, je lani oktobra izdalo sklep o pravnomočnosti načrta prve prednostne razdelitve terjatev in stečajni upravitelj je lahko 376 prednostnim upnikom na njihove tekoče račune nakazal 200.000 evrov - od tega nekaj več kot 67.000 evrov Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu. Nakazana vsota je zadostovala za poplačilo dobre tretjine vseh prednostnih terjatev. Delavci so iz tega naslova prejeli od nekaj sto pa vse do 3000 evrov.

Drugo izplačilo prednostnih terjatev bodo delavci - če ne bo pritožb - prejeli sredi prihodnjega tedna, po več kot treh letih od stečaja. Sodišče je namreč prejšnji teden izdalo sklep, s katerim je potrdilo načrt druge (poznejše) prednostne razdelitve, ki ga je Polenčič na sodišče predložil konec oktobra. 376 prednostnih upnikov bo na svoje račune skupaj prejelo 84.000 evrov, jamstveni sklad pa slabih 43.000. Nakazana vsota (skupaj 127.000 evrov) predstavlja le dobro petino terjatev. Kdaj bodo (če sploh bodo) prejeli še preostali denar, je še neznanka.

Delavec naj bo kot strošek stečaja

V Sindikatu zasebnega varovanja Slovenije - KS 90 opozarjajo, da bi morali prednostne terjatve v stečajnem postopku reševati veliko hitreje. “Ta primer iz Varnosti Koper samo potrjuje, da so stečajni postopki po trenutno veljavni insolventni zakonodaji spisani tako, da so prednostni upniki lahko zadovoljni, če v nedoglednem času sploh dobijo priznane terjatve za svoje delo. V primeru nekdanjih delavcev Varnosti Koper za delo, ki so ga opravili že pred tremi leti,” ne more razumeti izvršni sekretar OSO - KS 90 Damjan Volf.

Zato v sindikatu ponovno predlagajo, da se insolventna zakonodaja končno spremeni, in sicer tako, da bo delavec oziroma prednostni upnik obravnavan kot strošek stečaja in bo s tem poplačan v najkrajšem možnem času. “Strošek stečaja bi lahko v primeru, da stečajni dolžnik nima dovolj premoženja, poravnala oziroma založila tudi država. Če so lahko stečajni upravitelji poplačani iz tega naslova, zakaj ne bi bili tudi prednostni upniki,” se sprašuje Volf. “Govorimo o dejavnosti varovanja, kjer je velika večina zaposlenih imela minimalne plače. Osnovna plača varnostnika je še sedaj od 450 do 500 evrov bruto. Stečaj Varnosti Koper je marsikaterega delavca pahnil ne samo na socialno dno, ampak tudi v izoliranost. Zato bi država morala spremeniti insolventno zakonodajo in tem ljudem omogočiti preživetje,” je prepričan Volf.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano