Ne bodo se še združevali

Združena levica, ki je s prebojem v državni zbor poživila slovensko politično sceno, trenutno nima namena postati enotna stranka. Njene komponente poskušajo okrepiti delo na terenu, saj na nekaterih območjih sploh še nimajo niti občinskih niti regijskih odborov.

Matej Tašner Vatovec Foto: Daniel Novakovic
Matej Tašner Vatovec Foto: Daniel Novakovic

KOPER > Uspeh Združene levice na državnozborskih volitvah je presenetil tudi same akterje, saj ta politična grupacija ni imela izoblikovanih vseh klasičnih strankarskih struktur. Pravzaprav gre za koalicijo štirih komponent, med katerimi so tri stranke (Iniciativa za demokratični socializem, Trajnostni razvoj Slovenije, Demokratična stranka dela) in četrti blok, ki ga sestavljajo civilnodružbena gibanja in angažirani posamezniki. Že na lokalnih volitvah je bilo opaziti, da odsotnost strankarske organizacije in lokalne mreže vpliva na slabši volilni izid, zato so se tudi znotraj Združene levice pojavile ideje o tesnejšem sodelovanju in združevanju teh strank.

Iniciativa za demokratični socializem (IDS) je posebna tudi pri tem, da njeni poslanci zelo velik del plače odstopijo stranki. Delež, ki ga odvajajo za matično stranko, je odvisen od socialnega položaja, a povprečno znaša približno tretjino plače, kar je bistveno več kot pri ostalih strankah, pri katerih se ta delež giblje od nič do pet odstotkov.

“Moja želja je, da bi v tem mandatu dobili združeno stranko. Gledam nekaj korakov naprej in razvoj bo zagotovo šel v to smer, to nam kaže tudi zgodba grške Sirize. Ljudem na terenu je namreč težko pojasnjevati našo razdrobljenost,” meni Franc Trček, mariborski poslanec ZL, ki je pred meseci izstopil iz Iniciative za demokratični socializem. A je ostal član poslanske skupine Združene levice, saj je bil njegov odstop bolj simbolno dejanje in zgolj posledica manjših trenj v ZL. “Potekajo tudi debate o združevanje oziroma tesnejšem sodelovanju, a trenutno nimamo vizije, kako našo koalicijo predrugačiti. Veliko posameznikov pozdravlja takšen način sodelovanja. S tem poudarjamo raznolikost koalicije, predvsem pa dopuščamo odprt prostor za sodelovanje s četrtim blokom, prek katerega lahko državljani neposredno izražajo svoj politični interes,” je na vprašanje o morebitnem združevanju odgovoril Matej Tašner Vatovec, poslanec ZL iz Kopra. “Sama Združena levica nima organizacijske strukture, stranke pa sodelujemo med seboj. Vzpostavitev regijskih in tudi občinskih odborov je ena od prioritetnih nalog v tem letu, za zdaj pa je večina našega dela usmerjenega v državni zbor, ki je medijsko najbolj izpostavljen,” še dodaja. IDS, katere član je Tašner Vatovec, ima vzpostavljen obalno-kraški odbor, v drugih občinah pa delujejo le posamezni simpatizerji.

Prav Koper je ob Ljubljani eno najmočnejših oporišč Združene levice. Slednja ima v mestnem svetu tri svetnike in je prevzela povsem opozicijsko držo. Na Goriškem IDS nima nobenega odbora, čeprav ima v tej regiji precejšnjo podporo, nekatere skupine, na primer Goriška.si, pa imajo zelo podobna programska načela. Ima pa na Goriškem svoj pokrajinski odbor DSD in prav križanje teh interesov bi lahko razbilo enotnost Združene levice. Medtem ko TRS lokalno ni organizirana, ima DSD na Primorskem še odbora v Kopru in Pivki-Postojni. “Z združevanjem in načinom našega delovanja se ne obremenjujemo, saj dosedanje koalicijsko usklajevanje in sodelovanje poteka učinkovito,” še dodaja Trček.

IDS bo marca izvedel drugi kongres, na katerem bodo ponovno izvolili vodstvo stranke. Poleg izvršnega odbora bodo volili tudi koordinatorja izvršnega odbora (doslej je to funkcijo opravljal Luka Mesec), saj IDS nima predsednika. Napovedujejo tudi posodobitev programa. Morda bo letos kongres izvedla tudi koalicija Združena levica, a o tem še ni padla končna odločitev.

DENIS SABADIN


Najbolj brano