Naša prihodnost je v lesu
Istra
28. 03. 2015, 09.46
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 01.07
Univerza na Primorskem je včeraj s sedmimi slovenskimi partnerji podpisala pogodbo za vzpostavitev centra odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja. S projektom želijo omogočili preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva.
Konzorcijsko pogodbo v obliki lesene hišice sta s svojim “podpisom” dokončala
rektor UP dr. Dragan Marušič (desno) in dr. Bohumil Kasal, direktor nemškega
inštituta za lesarstvo Fraunhofer (drugi z desne).
KOPER
>
“To je, brez pretiravanja, doslej največji znanstveni uspeh naše univerze,” je včeraj dejal rektor Univerze na Primorskem (UP) dr. Dragan Marušič. Center odličnosti bo razvijal nova, pametna, trajnostna in sodobna bivalna okolja za vse generacije. Zato je strateškega pomena za razvoj obalne regije in Slovenije, njeno gospodarsko rast, mednarodno prepoznavnost in konkurenčnost ter zdravo okolje in blagostanje prebivalcev, poudarjajo na UP, ki je v projektu združila sedem slovenskih partnerjev. Kot mentorsko institucijo se je v konzorcij vključila vrhunska ustanova za raziskovanje in razvoj ter prenos inovacij v industrijsko prakso, nemški inštitut za lesarstvo Fraunhofer.
Primorska univerza je kot vodilni partner projekt prijavila na evropski razpis za financiranje iz programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Odobrena nepovratna sredstva za prvo fazo razpisa znašajo 500.000 evrov. Strokovnjaki z različnih področij morajo sedaj pripraviti poslovni načrt za izvedbo centra odličnosti, s katerim se bodo skupaj z ostalimi 31 izbranimi prijavitelji potegovali za uvrstitev na seznam desetih sofinanciranih projektov. EU vsakemu od finalistov namenja predvidoma po 20 milijonov evrov.
Generalni direktor direktorata za znanost z ministrstva za izobraževanje Urban Krajcar je včeraj napovedal, da bo država za delovanje centra zagotovila dvakrat toliko denarja, kot jih bo center prejel od EU. Slovenija je v ta namen že rezervirala 40 milijonov evrov, kar je po Marušičevem mnenju zagotovilo o resnosti načrta.
A tudi če v drugi fazi razpisa ne bodo uspešni, ne nameravajo kar vreči puške v koruzo, je poudarila vodja projekta dr. Andreja Kutnar, ki si nadeja, da bodo rezultati njihovih raziskav v nekaj letih vidni tudi v gospodarstvu. Zato iščejo načine, kako bi center razvili v vsakem primeru.
Pomembnosti tega projekta, s katerim bi lahko ponovno oživili lesno verigo pri nas, se zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu. “Les je poleg vode največje bogastvo naše države; kar 60 odstotkov površine Slovenije prekrivajo gozdovi. Vendar pa njegova dodana vrednost in prisotno znanje na tem področju nista dovolj izkoriščena,” je opozoril generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša. “Zato je sodelovanje znanosti več kot dobrodošlo, da postavimo les na pravo mesto,” je prepričan. PETRA VIDRIH