Narava je oklestila kakije

V Strunjanu so že maja slutili, da jih čaka izredno slaba letina kakijev. Drevesa so pognala dva meseca prezgodaj, nato so zaradi toče odvrgla plodove, svoje davek je terjala tudi pretirana moča, nato pa še škodljivci. Kljub temu, da so pridelali le četrtino običajne letine, bodo zlatim jabolkom v Strunjanu ta konec tedna priredili praznik.

STRUNJAN > Običajno v Strunjanu pridelajo 120 ton kakijev, letos so jih pobrali le približno 30 ton. Najhujši udarec jim je zadala majska toča, ki je potolkla cvetje in listje, zato so drevesa odvrgla nastavke za plodove. Sledila sta še mokra poletje in jesen, sadeže pa so za povrh vsega napadli še škodljivci, našteva Gianfranco Giassi, eden od štirih večjih pridelovalcev v Strunjanu. “Na srečo imam kakije posajene na dveh lokacijah, tako da sem vsaj na eni lahko kaj pobral. Tam, kjer je kakije zajela toča, sem obral le pol tone, običajno bi jih kar deset ton,” pravi.

Zaradi slabe letine bodo letos praznik kakijev za en dan skrajšali in zlata jabolka ponujali le v soboto in nedeljo. Tržnico pred šotorom na parkirišču bodo odprli v soboto ob 10. uri, nato se bodo ves dan vrstile prireditve in predavanja o vzgoji kakijev (ob 13. uri), o njihove sušenju (ob 15. uri), ob 14. uri organizirajo ogled solinarske hiše in Strunjanskih solin, nastopil bo Pihalni orkester Marezige, zvečer pa Mladen Grdovič in Orange juice. Tržnica bo odprta tudi v nedeljo od 10. do 16. ure, ob 12. uri prirejajo srečanje harmonikarjev in nastop Šavrinov in anka Šavrink.

Še slabše jo je odnesel Silvano Knez. Kljub temu, da je bil z Giassijem pred 14 leti pobudnik organizacije praznika kakijev, letos na njem sploh ne bo sodeloval, saj nima kaj ponuditi. “Ponavadi smo nabrali 50 ton kakijev, letos jih je bilo največ 500 kilogramov. Pa še ti sadeži so zaradi prevelike vsebnosti vode začeli hitro gniti,” je potegnil črto pod katastrofalno sezono.

Strunjan pa kljub temu ostaja središče kakijev pri nas. Za prvi nasad dreves je poskrbel Knezov oče, ki je kaki spoznal na Siciliji. Tam je bil med vračanjem iz Afrike, kjer je služil kot italijanski vojak. “Takrat so v Istri sicer v nekaterih vrtovih že imeli kakije, a predvsem kot okrasna drevesa. Njemu pa so bili kakiji tako všeč, da je, ko se je vrnil, pokupil celotno zalogo sadik v drevesnici v Kopru, in uredil prvi večji nasad,” pravi Silvano Knez, ki je z dejavnostjo nadaljeval, nasade pa pomladil in razširil.

Kakije je prodajal tudi po notranjosti Slovenije, a pri tem ni bil najbolj uspešen. “Pred dobrimi 20 leti sem peljal kombi kakijev tudi v Velenje, kjer sploh niso poznali tega sadeža. Mislili so, da gre za paradižnike, niti poskusiti jih niso hoteli in domov sem se vrnil s polnim kombijem. Da bi to spremenili, smo se povezali s Kmetijsko svetovalno službo, ustanovili društvo in leta 2000 prvič organizirali praznik kakijev,” se spominja.

Odločitev se je izkazala za uspešno, saj odtlej večino pridelka prodajo prav na prazniku, kjer zabojčke oranžnih sadežev kupujejo tudi obiskovalci iz notranjosti Slovenije. Lani je praznik obiskalo skoraj 15.000 ljudi.

Vse bolj gredo kakiji v prodajo tudi drugod, tako v nakupovalnih središčih kot na tržnicah in na stojnicah ob cesti. Pri tem pa Giassi opozarja, da prodajalci tudi zavajajo kupce. “V trgovinah lahko preverimo deklaracijo in vidimo, od kod je sadje, na stojnicah pa nekateri zavajajo kupce. Pravijo, da prodajajo domače kakije, a že na daleč jih poznam, da so uvoženi,” opozarja.

HELENA RACE

---