Nagajanje Luki ali ščitenje interesov občine?

Koprski občinski svet nasprotuje širjenju Luke Koper, ki želi na prvem pomolu (ta je najbližje mestu) povečati zmogljivosti za pretovor kontejnerjev. Mestni svetniki obenem zahtevajo, da se razvoj pristanišča nadaljuje tako, kot je bilo predvideno že od leta 1986 dalje. Da se torej za potrebe povečanja pretovora kontejnerjev zgradi tretji pomol, ki pa je danes na območju ankaranske občine.

KOPER > Večina svetnikov je tako včeraj na seji podprla pobudo občinske svetnice iz vrst SDS Mojce Hilj Trivič za razširitev dnevnega reda na to temo. Prepričana je, da bi morali biti občinski svetniki uradno seznanjeni z namerami širitve Luke Koper še globlje v mesto, o čemer bi se morala občina tudi uradno opredeliti.

Nič brez soglasja občanov!

“Poseg v obalo brez dovoljenja in soglasja občanov ni mogoč,” opozarja. Predlaga, naj občinski svet pozove vlado in ministrstvo za infrastrukturo, da nujno interventno spremenita obstoječe predpise, ki urejajo pridobivanje denarja za delovanje pristanišča in uporabe zemljišč. “Ta denar naj sorazmerno razdelijo med občini Koper in Ankaran, pri čemer naj upoštevajo okoljsko obremenjenost posamezne občine in število prebivalcev,” predlaga Hilj Trivičeva.

Nekateri opozicijski svetniki so do njene pobude precej kritični. Tomaž Slavec (Združena levica) v tem vidi obračunavanje z ankaransko občino na račun razvoja Luke Koper. “Če to sprejmemo, bodo imeli v prihodnje težave tako občina kot Luka in nenazadnje občani, ki so tam zaposleni,” niza pomisleke. Sprašuje se, na podlagi česa bodo svetniki sprejeli stališče, ki prejudicira razvoj pristanišča. Spomni še, da je koprski župan Boris Popovič, ko je bil v upravi Luke Gašpar Gašpar Mišič, podpiral širitev prvega pomola. Pravi, da bi bilo smotrno počakati na razgrnitev študije o okoljskih vplivih širitve prvega pomola in se še tedaj jasneje opredeliti do teh načrtov. “Kdo bo odgovarjal, ko bodo zaposleni izgubili službe, ker se pristanišče ni moglo razvijati zaradi napačnih političnih odločitev?” se sprašuje Maja Tašner Vatovec (Združena levica).

Pripraviti gradivo in povabiti Luko Koper

Olga Franca (SLS) ocenjuje, da je odločanje o tako zahtevni temi brez gradiva neresno. “Župan naj pripravi dokumentacijo, na sejo je treba povabiti predstavnika pristanišča in šele nato bomo lahko razpravljali o njihovih razvojnih načrtih,” predlaga. Zanima jo, kako je Sabina Mozetič kot predstavnica občine v nadzornem svetu Luke Koper glasovala o strategiji razvoja in zakaj že takrat ni izpodbijala sprejetih sklepov. Ta ji je odvrnila, da takrat sploh ni bila članica nadzornega sveta. Napoveduje, da se bo občina dejavno vključila v zgodbo, ko se bodo začeli upravni postopki za pridobivanje gradbenega dovoljenja za širitev pomola.

Samostojnega svetnika Aleša Bržana zanima, ali se je Hilj Trivičeva uskladila z upravo Luke. “Vsi smo nekako odvisni od njih. Moramo paziti, da ne škodujemo tistemu, ki prinaša kruh v marsikateri dom na tukajšnjem območju. Res ne želim, da naše odločanje izpade kot nagajanje,” je previden. Okrcala jo je tudi samostojna svetnica Polka Bošković, ki ugotavlja, da je “lepo povzela nekatere misli župana in Gašparja Gašparja Mišiča iz enega od občinskih glasil MOK”.

Občina naj pove, da se ne strinja

Hilj Trivičeva se z njihovimi očitki ne strinja. Opozarja, da gre za interes občine po ohranitvi zdravega okolja. “Ne vem, če se lahko tako enostavno sprijaznimo s temi načrti. Ankarančani so bili uslišani glede tretjega pomola, zakaj so torej Koprčani manj vredni, ko je v igri prvi pomol,” se sprašuje. Pravi, da ni še nič dokončnega, da gre namreč za prvi korak, pri čemer pa mora občina jasno izraziti nestrinjanje s tako korenitimi posegi v obalo mestnega središča. “Ne nasprotujem razvoju, menim pa, da bi morala Luka najprej izkoristiti možnosti za širitev v notranjost na njihovih zemljiščih,” predlaga.

Podobnega mnenja je Patrik Peroša (Oljka), ki opozarja, kako Luka lokalne skupnosti ni vprašala, kaj si misli glede širitve na prvem pomolu. “Treba je vedeti, da bodo zaradi tega najbolj oškodovani prebivalci mestnega središča. Ljudje bodo živeli v pristanišču in ne v mestu. Naj se torej Luka razvija v sožitju z lokalno skupnostjo,” poziva Peroša.

NATAŠA HLAJ

---