Načrti so, denarja pa še vedno ne

Zemeljski in kamniti plazovi v Bezovici, Podpeči in Krnici še naprej ogrožajo tamkajšnje prebivalce in njihovo premoženje. Ljudje živijo v strahu in upajo, da jim bo jesensko deževje vendarle prizaneslo. Dokončna sanacija pa bo zahtevna tako z gradbenega kot s finančnega vidika. Izvedbeni projekti so nared, a se je - kot ponavadi - zataknilo pri denarju.

BEZOVICA, KRNICA > V Podpeči bo treba med drugim namestiti pet lovilnih ograj (skupaj bi merile 388 metrov in bi segale skoraj pet metrov visoko) in dve sidrani mreži. V Bezovici pa je v načrtu postavitev skoraj sto metrov dolge in tri metre visoke lovilne ograje, nujno pa bo tudi miniranje skalne brežine.

Prav dogajanje nad Bezovico najbolj skrbi domačine. “Skala se stalno premika. Počila je na tri dele in počasi drsi po pobočju. Na srečo jo zadržuje podor,” opisuje Mirjan Cunja.

Ropotanja kamenja sicer ne slišijo, saj okruški padajo v šestmetrsko razpoko, kjer se je kot stanovanjski blok velika gmota odlomila od Kraškega roba in počasi drsi proti vasi. Marca so vas zaščitili tako, da so na pobočju pod podorom zgradili jarek in nasip, ki naj bi zadržal skale, da se ne bi zvalile na cesto in hiše. Mestna občina Koper je za to namenila 92.000 evrov.

Za dokončno sanacijo plazeče se gmote kamenja nad Bezovico bo treba zagotoviti približno 540.000 evrov, 600.000 evrov pa bodo stali ukrepi v Podpeči. Projekte bodo izdelali do konca leta.

Država nima denarja za sanacijo

Ker podor ogroža državno cesto, bo ukrepe za njeno zaščito financirala direkcija za ceste, medtem ko bi finančno breme sanacijskih del za zaščito hiš in varnosti vaščanov prevzela občina. Večino posegov v Podpeči naj bi tako plačala koprska občina (približno 450.000 evrov), država pa bo primaknila denar za namestitev sidrnih mrež nad vaškim placem.

V Bezovici si bosta lokalna skupnost in država izmenjali finančni vlogi. Tu pa se zadeve zapletajo, ker v direkciji za ceste denarja za to naložbo nimajo. Upajo sicer, da ga bodo zagotovili z rebalansom proračuna, bolj verjetno pa je, da jim ga bo uspelo napraskati šele leta 2016.

Prebivalce pod Kraškim robom pa medtem mineva potrpežljivost. “Lahko le upamo, da bo skala zdržala še toliko časa. Nekateri so čakanja že naveličani, strah jih je in postajajo jezni,” Mirjan Cunja povzema mnenje sokrajanov.

Vztraja v razpokani hiši v Krnici

Podobno na trnih je tudi družina Meštrovič v zaselku Krnica nad dolino Rižane. Plaz, ki je povzročil razpoke na njihovi hiši, je zdrsnil pred štirimi leti in se odtlej stalno premika. “Nič ni bolje, opažam vedno nove razpoke na stenah in jih 'flikam', vse prostore imam podprte. Kljub temu se ne nameravam več umakniti iz svoje hiše,” pravi Dijana Meštrovič.

Nekaj časa je živela v nadomestnem stanovanju, ki ga je njej in družini zagotovila občina, saj so strokovnjaki njeno hišo ocenili kot neprimerno za bivanje. “Nisem dobila nobene odškodnine, lahko le čakam, da pridejo delavci in začnejo sanirati plaz. A vsi pravijo le, da pripravljajo dokumentacijo,” dodaja. Plazenja pa se vse bolj bojijo tudi drugi v vasi, ki opažajo razpoke na dvoriščih in stavbah.

S cevovodi in jarki bi preusmerili vodo

V koprski občinski upravi pojasnjujejo, da imajo v rokah dokumentacijo za izvedbo cevovodov in jarkov ter meteorne kanalizacije v Krnici. Kmalu naj bi dokončali tudi dokumentacijo za izsuševanje plazu (drenaže) in gradnjo pilotne stene.

Ti zahtevni posegi bi po prvi oceni stali več kot 1,3 milijona evrov. Največ bi bilo treba odšteti za drenaže in pilotne stene. Tudi zato so se v občini odločili, da se bodo ukrepov lotili v dveh fazah. Najprej bi namestili cevovode in jarke ter drenaže in deloma meteorno kanalizacijo. V drugi fazi bi dokončali meteorno kanalizacijo, nato pa, če vse to ne bi zadostovalo, zgradili še pilotne stene. Po nekaterih napovedih bi s prvimi deli začeli v začetku prihodnjega leta, a tudi to je odvisno od razpoložljivega denarja.

NATAŠA HLAJ

HELENA RACE

---