Na krilih pravljic okoli sveta

“Moč pripovedi je izjemna. S pravljicami lahko presegamo medkulturne razlike in zbližamo bralce iz različnih kulturnih okolij,” menijo raziskovalke koprskega Inštituta za družboslovne študije, Mateja Sedmak, Zorana Medarić, Tjaša Žakelj in Martina Rameša.

Raziskovalke (z leve) Zorana Medarić, Martina Rameša in 
Mateja Sedmak s publikacijo Na krilih pravljic okoli sveta.  Foto: Nataša Hlaj
Raziskovalke (z leve) Zorana Medarić, Martina Rameša in Mateja Sedmak s publikacijo Na krilih pravljic okoli sveta.  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > S projektom Medkulturno povezovanje na krilih pravljic so prepričale ministrstvo za notranje zadeve, ki jim je pod okriljem evropskega programa spodbujanja medkulturnega dialoga z državljani tretjih držav zagotovilo denar za izdajo zbirke pravljic in izvedbo projekta med mladimi v Istri.

Pravljične urice za medkulturne stike

“Na delavnicah oziroma pravljičarskih uricah otrokom skozi pravljice približamo svet drugih kultur in jim omogočimo medkulturne stike s prebivalci tretjih držav, ki živijo na območju Kopra. Tako želimo predšolske otroke in mladino osveščati o pomenu in prednostih medkulturnega dialoga in sožitja,” pravi vodja projekta dr. Mateja Sedmak z Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerza na Primorskem.

Med cilji so si raziskovalke zadale dvig prepoznavnosti drugih kultur, predvsem pa vzpostavitev pozitivnega odnosa do njih in zmanjšanje predsodkov do državljanov tretjih držav. Sedmakova opozarja, da nikoli v človeški zgodovini nismo bili priča tako množičnim medkulturnim stikom in prepletom, pa vendarle se zdi, kot da še nikoli ni bilo tako vseprisotnega medkulturnega razkola, ki se izpričuje v vojnih spopadih na različnih delih sveta, v imenu vere, kulture, jezika, etnične tradicije.

Sodeluje enajst žensk z vsega sveta

“Pravljice z vseh vetrov, ki smo jih zbrali v publikaciji, nas opominjajo, kako zelo so si v resnici kulture in ljudje podobni, predvsem pa, da so domnevno nepremostljive medkulturne razlike umetno ustvarjen konstrukt v službi nacionalističnih ideologij,” je kritična Sedmakova. Vabilu raziskovalk so se odzvale pravljičarke, ki prihajajo z različnih koncev sveta in živijo v Istri ter tako prispevajo k medkulturni pestrosti tukajšnjega življenja. Otroke v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, pa tudi na dveh fakultetah, so obiskale Indijka Sasikala Perumal, Bošnjakinji Edita Svraka in Dijana Harčević Ćatić, Avstralka Áine Lee-Pedersen, Makedonka Violeta Matijević, Srbkinja Nada Čupković, Azerbajdžanka Yelena Karimova, Indonezijka Wusiani Klobasa ter Rusinji Bogdana in Aleksandra Pirec.

Sedmakova pravi, da so otroci z navdušenjem sprejeli pravljičarke in z radovednimi očmi spoznavali drugačne kulture, saj so jim v razrede prinesle pokazat tradicionalna oblačila, igrače, glasbila in jim pravljice prebrale tudi v njihovem maternem jeziku.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano