Na izolskih lopah merijo mišice

Po včerajšnjem soočenju zakupnikov izolskih kmetijskih zemljišč, izolske občine, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter zavoda za varstvo kulturne dediščine je postalo jasno, da imajo vpletene institucije tako zelo različne poglede, da je nemogoče ne le postaviti nov kmetijski objekt, ampak tudi legalizirati stare.

Vpletene institucije imajo tako zelo različne poglede, da je na 
izolskem podeželju nemogoče ne le postaviti nov kmetijski 
objekt, ampak tudi legalizirati stare. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Vpletene institucije imajo tako zelo različne poglede, da je na izolskem podeželju nemogoče ne le postaviti nov kmetijski objekt, ampak tudi legalizirati stare. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

IZOLA > S to ugotovitvijo so organizatorji, civilna iniciativa zakupnikov skladovih zemljišč in lokalni tednik Mandrač, tudi sklenili srečanje. “Kot kaže, boste morali vpleteni čim prej sesti za skupno mizo in najti kompromisne rešitve, sicer bodo zakupniki pospešeno rušili kmetijske objekte in opuščali obdelovanje zemljišč,” je povzel ustanovitelj Mandrača Drago Mislej - Mef.

Da to ne bi bilo dobro, so se strinjali mnogi, tudi Etbin Tavčar iz zavoda za varstvo kulturne dediščine, češ da zaraščanje najbolj ogroža značilno istrsko krajino. Pa vendar je v razpravi postalo jasno, da je prav zavod tisti, ki na območju izolskega amfiteatra ne dovoli graditi “kažet”, ampak dopušča zgolj postavljanje začasnih objektov brez temeljev, kakršni so transportni zabojniki iz Luke Koper.

Da je to ironično, je opozoril načelnik izolske upravne enote Branko Andrejašič. “Vlada je sprejela uredbo, v kateri določa, da je do 150 kvadratnih metrov velike objekte mogoče graditi brez gradbenega dovoljenja. V nekaterih primerih zadostuje poenostavljeno gradbeno dovoljenje, v drugih ni potrebno niti to,” je pojasnil. Izolski župan Igor Kolenc pa je poudaril, da so vpletene institucije doslej delovale s figo v žepu. “Ko smo pred poldrugim letom sprejemali prostorski akt, s katerim bi dovolili kmetijske objekte, smo se med drugim usklajevali z ministrstvom za kulturo, pod okrilje katerega sodi zavod za varstvo kulturne dediščine, in skladom kmetijskih zemljišč. Upoštevali smo njihove pripombe, oni so nam zagotovili, da bodo upoštevali naš akt. Zdaj pa na skladu pravijo, da je zanje merodajen njihov lasten pravilnik o oddajanju v zakup, ki je veliko bolj restriktiven od našega akta,” ni skrival razočaranjaKolenc. “Medtem pa po podeželju rastejo hiške, ne kmetijske lope, kot gobe po dežju,” je pripomnil Andrejašič. “In tudi hiše ter vile, ki nimajo nič skupnega z Istro in veliko bolj kvarijo izolsko krajino,” je dodala ena od udeleženk, doma z Malije.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano