Na Srminu nočejo, da bi Grafist tam predeloval gradbene odpadke

Krajani, kmetje in najemniki zemljišč na Srminu so na nogah. Ustanovili so civilno iniciativo, ki se bori proti nameri podjetja Grafist, da bi v tamkajšnjem opuščenem laporokopu mlela gradbeni material. Gradbinec sicer obljublja, da bo z dejavnostjo prenehal, če se bo izkazalo, da je moteča in povzroča preveč prahu. Krajanov pa to ne prepriča.

SRMIN > Ko so lani poleti domačini izvedeli, kakšne načrte ima gradbinec na tem območju, so združili moči. “Skupina krajanov Srmina se je do zdaj uspela zoperstaviti takšnim nameram. Niti pod razno se ne strinjamo s predelavo gradbenih odpadkov. Menimo, da gre za občutljivo območje, saj so v dolini kmetijska zemljišča večjih kooperantov kmetijske zadruge. Prah bi zagotovo škodoval pridelkom,” je prepričana ena od članic civilne inciative Gracijela Veljkovič.

Grafist sam umaknil vlogo

Ko smo si včeraj tudi sami ogledali laporokop, tam nismo srečali nikogar. Videti je bilo le, da nameravajo območje ograditi, saj so v teren že pritrdili kovinske stebre. Delavci, ki v bližini gradijo nov stanovanjski objekt, so nam povedali, da tovornjakov ali kogarkoli iz Grafista že dolgo ni bilo na spregled.

Koprska upravna enota je medtem podjetju že 3. novembra lani izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo ograje, ki sodi med nezahtevne objekte. Je pa Grafist 7. oktobra sam umaknil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za ureditev ploščadi. Veljkovičeva domneva, da je to povezano z ostrim nasprotovanjem krajanov.

Pravi, da so se pred časom sestali z lastnikom Grafista Antejem Gubercem, ki jim je zagotovil, da ne bodo počeli nič, kar bi bilo škodljivo za okolje. “Pojasnil nam je, da če se bo dvigoval prah in bo to vplivalo na kmetijske pridelke, bodo z mletjem materiala nemudoma prenehali. Pred kratkim smo se lahko na lastne oči prepričali, da ne gre za tako nedolžno zadevo,” ocenjuje Veljkovičeva.

Zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja so včeraj na koprskem sodišču začeli soditi direktorju Grafista Branku Vidoviču. V odpadnem materialu in morskem mulju, ki so ga delavci Grafista leta 2010 in 2011 vozili na ankaransko bonifiko, so bile namreč tudi visoke koncentracije svinca in drugih strupenih snovi.

“Ravnal sem v skladu s predpisi in dovoljenji, ki so takrat veljali,” je pred koprsko sodnico Tatjano Pavlovec včeraj v svoj zagovor dejal direktor Grafista Branko Vidovič. Na dodatna vprašanja tožilstva ali sodišča včeraj ni bil pripravljen odgovarjati, zato je sodišče včeraj prebralo nekatere dokumente in zaslišalo nekaj prič. Med njimi tudi nekdanjega vodjo gradbišča ob bazenskem kompleksu na Bonifiki Sama Podgorelca in Marjana Sajka z Inštituta za varstvo okolja pri ZZV Maribor, kjer so po naročilu koprske policije analizirali vzorce odpadnega materiala in ugotovili, da so v enem vzorcu prisotne strupene snovi, predvsem svinec.

“Ste slišali, kar so povedali v dvorani? Samo v enem vzorcu od enajstih so našli nedovoljene snovi. Mogoče pa to ni naključje,” je po izvajanju nekaterih dokazov v sodni dvorani novinarjem dejal Vidovič, ki ne izključuje možnosti, da je kdo strupene odpadke tudi podtaknil. Sporno odlaganje odpadkov je namreč prijavil anonimni občan.

Na naše vprašanje, ali so torej opravili vse analize, preden so leta 2010 mulj začeli izkopavati in ga odlagati na ankaransko bonifiko, pa Vidovič odgovarja: “Naročnik in investitor del je bila koprska občina. Vse potrebne stvari so opravili oni. Pridobili so gradbeno dovoljenje in znotraj tega je bil tudi načrt za ravnanje z nevarnimi odpadki.” Na koprski občini so ves čas zatrjevali, da je mulj popolnoma neškodljiv, kar naj bi dokazovale njihove analize. TT

Hrup v mejah, kaj pa prašenje?

Spomni, da so v Grafistu pred tremi tedni v laporokop namestili premično napravo za mletje gradbenega materiala in jo za dobre pol ure tudi zagnali. “Z njimi so prišli še strokovnjaki, ki so merili hrup. Pojasnili so mi, da je ta v mejah normale,” pravi Gracijela Veljkovič. Bolj kot to jo je zmotilo, da se je že ob krajšem delovanju drobilca v zrak dvignilo res veliko prahu. “Na tem območju skoraj vedno pihlja, zato je povsem jasno, da bo prašne delce nosilo na kmetijske pridelke v dolini,” opozarja.

Guberac je za Primorske novice ponovil, kar je obljubil krajanom. “Dajem besedo, da bomo z vsem prenehali, če se bo izkazalo, da je tako moteče, kot pravijo. Zdaj pripravljamo dokumente, s katerimi bomo prosili za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja,” napoveduje. Območje laporokopa so od koprske občine najeli lansko leto, potem ko ga koprska občina v preteklih letih na javnih dražbah večkrat ni uspela prodati. Po prostorskih načrtih je ta predel namenjen proizvodnim dejavnostim.

NATAŠA HLAJ

---