Na Srminu bodo v krožišču morali zožiti središčni otok

Čeprav novo krožišče na Srminu še ni dokončano, že povzroča težave avtoprevoznikom na poti v Luko Koper. Zlasti vozniki daljših tovornjakov opozarjajo, da je središčni otok preširok, vozišče pa posledično preozko, zaradi česar da imajo težave pri izvozu iz krožišča. Pred kratkim so morali celo začasno odstraniti nekatere v asfalt pritrjene dele otoka, ker zahtevnejši izredni tovor ni mogel mimo.

V novem krožišču Srmin so morali pred kratkim celo začasno odstraniti nekatere v asfalt pritrjene dele otoka, ker zahtevnejši izredni tovor ni mogel mimo. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
V novem krožišču Srmin so morali pred kratkim celo začasno odstraniti nekatere v asfalt pritrjene dele otoka, ker zahtevnejši izredni tovor ni mogel mimo. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

SRMIN > V podjetju PS Prostor, ki je projektiralo omenjeno montažno krožišče, opozarjajo, da je rondo še v fazi gradnje. Menijo, da je prav zaradi tega neprimerno ocenjevati njegovo zdajšnjo izvedbo in podobo. Hkrati napovedujejo, da bodo prav zaradi potreb specialnih tovorov za okrog pol metra zožili središčni otok.

Prava podoba v začetku aprila

Projektant Arno Rupnik se strinja, da se v teh dneh pojavljajo določene težave pri zagotavljanju prevoznosti na tem območju. “To se dogaja, ker asfaltna prevleka še ni položena na celotnem vozišču. Vozniki se izogibajo ostrim robovom med plastmi asfalta in izstopajočim pokrovom bližnjih jaškov, pri tem pa s pnevmatikami zapeljejo tudi na dele središčnega otoka. Ti so tudi še nekoliko privzdignjeni, ker je treba namestiti potopljene robnike,” Rupnik niza razloge za neurejene razmere na terenu.

Napoveduje, da bo prava podoba krožišča vidna šele v začetku aprila, ko bo Grafist končal vse gradbene posege.

Izrisali simulacije prevoznosti

Kljub temu so nekateri avtoprevozniki prepričani, da je bilo že med gradnjo storjenih nekaj napak, ki po njihovih besedah kažejo na pomanjkljivo strokovnost pri projektiranju in izvedbi. “Krožišče s tako zmogljivostjo prometa je treba projektirati ob spoštovanju zakona o cestnoprometnih predpisih, opraviti je treba štetje prometa in izdelati prometno študijo,” je v elektronskem sporočilu, ki smo ga prejeli v uredništvo Primorskih novic, zapisal eden od nezadovoljnih uporabnikov te cestne povezave na bertoški vpadnici. Rupnik takšne očitke zavrača. Pravi, da so opravili štetje prometa, pripravili vso potrebno dokumentacijo in izrisali skice prevoznosti krožišča na primeru polpriklopnika in prikoličarja. “Ugotovili smo, da se po tej cesti vsak dan zapelje 16.000 vozil, od tega približno 23 odstotkov tovornjakov namenjenih v pristanišče. To je precej visok odstotek. Gradnja krožišča je bila nujna, saj se je bilo praktično nemogoče vključiti v promet tako iz smeri Škocjanskega zatoka kot bližnje obrtne cone,” utemeljuje Rupnik.

Med nasprotniki gradnje se širi prepričanje, da je krožišče vsiljeno v prostor in da bi za “pravega” potrebovali večjo površino. Rupnik se s takšnimi navedbami ne strinja.

Pravi, da je iz vidika prometne vernosti povsem neprimerno preveč “odpirati” krožišče, saj bi s tem voznikom omogočili višje hitrosti. “To se je, denimo, zgodilo v primeru krožišča na Južni cesti v Izoli. Tega pa si ne želimo,” dodaja Rupnik.NATAŠA HLAJ


Najbolj brano