Na Debelem rtiču bi si odpočili begunski otroci

Na Debeli rtič bi prišle najranljivejše skupine prosilcev za azil, kot so družine z otroki ali otroci brez spremstva. V Postojni bi se v center za tujce naselilo do 50 ljudi. Ministrstvo za notranje zadeve je za prihod morebitnega večjega števila beguncev preverjalo tudi ustreznost starih vojašnic v Postojni in Ilirski Bistrici, a je ugotovilo, da so tamkajšnji prostori neprimerni za bivanje.

LJUBLJANA >Do zdaj so na ministrstvu za notranje zadeve našli več kot tisoč kapacitet za morebitno nastanitev priseljencev, poizvedovanje, katera občina bi še lahko nudila nastanitev, pa še poteka. “Zbiramo zidane namestitvene kapacitete, ker prihaja zima,” je po včerajšnjem sestanku s predstavniki 13 občin, ki utegnejo najbolj občutiti begunsko problematiko, pojasnil državni sekretar Boštjan Šefic.

Obmorsko letovišče bo prostor za otroke

Vsi objekti, ki so jih pregledali, niso primerni za naselitev ljudi. “Ilirska Bistrica ne pride v poštev. To je že ugotovljeno,” je Šefic povedal o možnostih, da bi begunce namestili v stare vojašnice v Trnovem. Nastanitev je možna v objektih, kjer so potrebna manjša popravila, kot je na primer priklop vode ali elektrike, ne pa v zgradbah, ki očitno niso primerne za bivanje.

S primorskega konca so včeraj na sestanku sodelovali predstavniki občin Ankaran in Postojna, vabljeni so bili tudi predstavniki Ilirske Bistrice.

Debeli rtič bo namenjen najbolj ranljivim skupinam prosilcev za azil, kot so mladoletniki brez spremstva, družine z otroki, bolniki. “Gre za 24 bungalovov, v katere je možno naseliti do pet oseb,” je počitniško naselje ministrstva opisal župan Ankarana Gregor Strmčnik. ”V Ankaranu se tako lahko v prihodnje nadejamo od 30 do 50 otrok. S to skupino se bo treba še posebej ukvarjati.”

Občina Ankaran je, tako Strmčnik, najšibkejša občina, ki se je šele dobro ustanovila in še nima vseh struktur, tudi civilne zaščite in redarstva ne. “Mislim, da v Ankaranu zmoremo opraviti svoj del naloge. Na prvem mestu niso organi in organizacijske enote, ampak smo ljudje. V Ankaranu se bomo tudi samoorganizirali in se pripravili, da bomo lahko v tem počitniškem naselju, ko bodo odšli turisti, kapacitete namenili družinam z otroki.” Prvi neformalni posvet s civilno družbo na območju občine Ankaran so imeli včeraj popoldne.

Že ob meji bi jih razdelili v tri skupine

V Postojni za zdaj pričakujejo morebitno nastanitev 50 ljudi v centru za tujce. “Za zdaj v Postojni pride v poštev samo center za tujce. V preteklosti smo že imeli begunce v Postojni v stari vojašnici, ampak je ta v tako slabem stanju, da nikakor ne bi prišla v poštev,” je pojasnila Marina Rebec, direktorica občinske uprave Občine Postojna. Ministrstvo za notranje zadeve zato stare vojašnice ni narisalo na zemljevid možnih lokacij.

Na ministrstvu za notranje zadeve so si sprejemanje beguncev zamislili tako, da bi vse podatke o njih zbirali že na točkah, kjer bodo prihajali v državo. Kje natanko bodo zbirni centri, še niso določili, bi pa že v teh zbirnih centrih tik ob meji policisti opravili večino svojega dela. Begunce bi že tam razdelili v tri skupine. V prvi bi bili prosilci za azil, v drugi bi bili begunci, ki bi jih Slovenija v skladu z dublinsko uredbo vrnila čez mejo (gre na primer za ekonomske migrante, ki ne prihajajo z vojnih območij), v tretji skupini pa bi bili tisti, ki sicer nezakonito vstopajo v državo, a je jasno, da jih Slovenija ne more vrniti, zato bodo ti dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji.

Osebe iz prve in tretje skupine bi naselili v azilne domove in nastanitvene centre, tisti, ki jih bo Slovenija v roku 24 ali 48 ur vrnila čez mejo, pa bodo na to usodo počakali v obmejnih zbirnih centrih.

Občine, ki bodo tako ali drugače nudile gostoljubje morebitnemu večjemu številu prosilcev za azil, zaradi tega ne bodo imele nikakršnih stroškov, zagotavlja Šefic. Vse stroške bo plačala država.

JANA KREBELJ

---