Morje spet sluzi

Po desetih letih slovensko morje znova občutno sluzi, čeprav letos poleti ne beležimo vročinskih rekordov. Sluz je menda najbolj prisotna ob piranski in izolski obali. Na območju Rtiča Strunjan so jo piranski morski biologi opazili minuli četrtek, vendar se je tedaj zadrževala še bolj pri dnu.

ISTRA > Biologi z Morske biološke postaje Piran so sluzaste agregate opazili tudi drugod v Piranskem zalivu, v bližini oceanografske boje Vida in na posnetkih podvodne kamere, nameščene na Rtu Madona.

Do trimetrski agregati

Bili so štrenaste oblike, do tri metre dolgi in 30 centimetrov široki. Njihova struktura je bila rahla, na dotik so se razgradili. “Ta struktura in svetla rumena barva po naših izkušnjah kažeta na začetno stopnjo razvoja,” pojasnjujeta fitoplantologinja Patricija Mozetič in kemičarka Nives Kovač z Morske biološke postaje.

V 15-metrskem vodnem stolpcu so jih opazili pri metru globine pa vse do dna, na površini jih tedaj še ni bilo. Ponekod so prekrivali delce sedimenta in morsko dno ter organizme, ki tam živijo, denimo kremenaste alge. S prvimi mikroskopskimi pregledi so potrdili, da se na osnovno želatinasto snov lepijo številni neživi delci in organizmi, ki lebdijo v vodi. Ulovijo se tudi morska trava in najrazličnejše smeti.

Čeprav smo tudi lani pisali, da je morje manj slano kot običajno, so v začetku avgusta zabeležili 34 do 36 stopenj slanosti PSU, v bolj slanih sezonah pa celo 37 do 38 PSU. Morski biologi so navajali, da temu botruje kroženje vodnih mas v severnem Jadranu, kajti padavin tedaj ni bilo in niti povečanih rečnih pretokov.

Jih bodo ugnale nevihte?

Kakšen bo nadaljnji razvoj sluzi, na Morski biološki postaji težko napovejo, ker, kot pravijo, nimajo podatkov o količini raztopljene in težko razgradljive organske snovi v morju, ki je potrebna za nastanek agregatov. Iz izkušenj pa vedo, da se kopičenje agregatov in njihova razporeditev čez dan spreminjata, trajanje je odvisno tudi od vremenskih razmer.

Sluz bodo znova vzorčili v četrtek, vendar vremenoslovci v sredo in četrtek zvečer napovedujejo nevihte, v četrtek naj bi celo padala toča in naj bi se ohladilo. Nevihte so znova napovedane za soboto, zato je bolj malo verjetno, da se bodo sluzasti agregati obdržali in da bodo morski biologi odkrili kaj novega.

Zanimivo pa je, da so se v preteklosti pojavljali po daljšem vročem in sončnem obdobju, letošnje poletje pa si bomo zapomnili po izjemni količini padavin. Morski biologi opozarjajo, da je bilo morje na površju doslej izjemno malo slano (na globini dveh metrov so zabeležili 31 stopenj slanosti PSU). “To kaže na dolgotrajno zadrževanje sladke vode na površini severnega Jadrana, zaradi rek ali padavin,” navajata Mozetičeva in Kovačeva.

MIRJANA CERIN

---