Morajo bolniki čakati zaradi gradnje ali varčevanja?

Razburjenje prebivalcev v Istri, naročenih na preglede v izolski bolnišnici, je vse večje. Nekateri so že dobili obvestilo, da so jih prenaročili za januar ali februar - naročeni so na pregled pri okulistih, za ščitnico, scintigrafijo ... Prenaročanje je odredil v. d. direktorja Radivoj Nardin, menda zaradi varčevanja in priprav na gradnjo nove urgence. Je takšen ukrep sploh dovoljen?

Odpri galerijo

ISTRA, LJUBLJANA > Med prebivalci v Istri, ki želijo preglede opraviti v izolski bolnišnici (SBI), naraščata jeza in ogorčenje zaradi prenaročanja, ki bo njihove preglede podaljšalo za še dva, tri mesece.

Ali se bodo za prenaročanje odločili tudi v šempetrski bolnišnici? Odhajajoči direktor Darko Žiberna pravi, da že leta opravijo vse bolnišnice več dela, vrste pa se daljšajo. “Mi smo lani zdravili devet odstotkov več bolnikov, kot določa pogodba z ZZZS, zanje ni plačnika! Zato smo imeli 3,5 milijona evrov neplačanih, a opravljenih storitev. Take nevzdržne razmere ne morejo trajati v nedogled, kljub naprezanju direktorjev za stabiliziranje poslovanja. Razumem SBI, da skuša s preložitvami obravnav na prihajajoče leto omiliti ta problem, ki ga imajo vse bolnišnice. Niso prvi, ki bodo to uporabili.”

Jeza in strah

Ljudje besni zatrjujejo, da morajo že tako ali tako več mesecev od naročila na pregled do pregleda samega čakati (pre)dolgo, zdaj bodo še dlje. Mnoge je strah, da se jim bo zato zdravstveno stanje dodatno poslabšalo. Zato nekateri razmišljajo, da bi se odpravili v druge bolnišnice, tudi čez mejo.

Govorice navajajo tudi, da ukrep neti strah med zaposlenimi - ali bodo, če ne bo veliko dela, morali celo na prisilni dopust, morda na brezplačnega.

Ne varčevanje, kriva je gradnja ...

Za pojasnila smo zaprosili v. d. direktorja SBI Radivoja Nardina, ki je za odgovore pooblastil predsednico sveta zavoda Janjo Pavšič.

Pavšičeva zanika, da je prenaročanje bolnikov posledica varčevanja. “Ker to ne drži, tega na svetu tudi nismo obravnavali.” Omenja, da so se začela pripravljanja dela za gradnjo načrtovanega novega urgentnega centra. “Ta gradnja pa zahteva določeno prilagajanje v procesu dela in prepričana sem, da se bodo izvajalci storitev v bolnišnici organizirali tako, da bo delo nemoteno potekalo.”

Kako je torej s prenaročanjem bolnikov? Pavšičeva pravi: “Določena prenaročila se izvajajo zaradi procesnih težav v SBI, kar je vsakemu pacientu posebej pojasnjeno. Prenaročanje ni posledica finančnih težav ali varčevanja, temveč gre za posledico dejstva, da so se dela na urgenci nepredvidoma začela zdaj, novembra, in ne že juliju, kot je bilo načrtovano. Zato zdaj opravljajo določene storitve na način, da čim več pacientov procesirajo, saj gradnja urgence posega v delovni proces bolnišnice in omejuje njeno običajno delovanje.”

Glede odobrenega programa dela, ki ga določa ZZZS, pa omenja, da ga bo SBI izpolnila in “bo čim več pacientov tudi obravnavanih, pregledanih in zdravljenih.”

Le redni dopusti

Pavšičeva zavrača bojazen, da bi morali zaposleni v SBI na prisilne dopuste: “Osebje ima tudi veliko nadur in si je nabralo še več prostih ur ter ni koristilo letnega dopusta. Ker pa imajo vsi neodtujljivo pravico do koriščenja letnega dopusta, koristijo zdaj redni letni dopust oziroma proste ure.”

Pod streho bolnišnice pa zdaj opravljajo še tudi redna vzdrževalna dela, servise in remonte - vse to je bilo načrtovani pred začetkom gradnje urgence, zato so ta dela zdaj nujna. “Kljub temu SBI izvaja in zagotavlja vse preglede, ki so urgentni ali nujni, nihče ne bo oškodovan. Pričakujemo, da nas bo javnost razumela in bodo ljudje malce potrpeli zato, da bomo lahko jutri nudili bolnikom kakovostnejše storitve,” dodaja Pavšičeva.

Prenaročajo nenujne bolnike

Direktorica koprske območne enote ZZZS Damjana Jelačin Ivanovič priznava, da so vesti o prenaročanju prišle tudi do njih, zato so jih preverili pri Nardinu. “Pojasnil je, da gre res za prenaročanje zavarovancev v programih, kjer načrtovani obseg prekoračujejo. Gre za tako imenovane nenujne paciente, ki jih prenaročajo na preglede v prihodnjem letu. Zagotovil je, da bodo vse paciente, ki specialistične preglede nujno potrebujejo, obravnavali brez čakanja.”

Dodaja še, da je bolnišnica nekatere programe med letom izvajala nad dogovorjenim obsegom dela, in to “zaradi procesnih težav. Da bi do konca leta zagotovila zdravstvene storitve pacientom, ki imajo označbo 'nujno' oziroma vsem urgentnim bolnikom v okviru pogodbeno dogovorjenega obsega programa, ali pa vsaj tega programa ne bi preveč presegla, je preostale paciente prenaročila. Bomo pa v ZZZS skrbno spremljali, kako bo prenaročanje vplivalo na čakalne dobe in zagotavljanje slednjih, skladno s pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Res pa so izvajalci zdravstvenih storitev dolžni dogovorjene programe izvajati enakomerno čez celo leto, kot tudi, da ZZZS plača tudi do deset odstotkov preseganja prvih pregledov prav zato, da ne bi prišlo do podaljšanja čakalnih dob oziroma vrst.”

“Čakamo poročilo sveta zavoda”

Kaj pa meni zdravstveno ministrstvo kot ustanovitelj izolske bolnišnice? Navaja, da težko komentirajo razmere v SBI, saj s prenaročanjem bolnikov niso seznanjeni: “Zato bomo od predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda SBI zahtevali, da to problematiko umesti na svojo prvo sejo in od vodstva zahteva pojasnila ter nas seznani z ugotovitvami.”

Glede na razpoložljive podatke sklepajo, da lahko gre tudi za izpolnjeni program, ki ga ZZZS za letošnje leto plača bolnišnici, “kar pa ne sme biti razlog, da se bolnike prenaroča v prihodnje leto - to je nedopustno in v nasprotju s pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Bolnišnica bi morala znotraj svojih dejavnosti in programov, sklenjenih z ZZZS, že med letom poiskati možnosti prestrukturiranj, da bi se ji program, kjer ima preseganje pogodbeno dogovorjenega obsega, ustrezno povečal na račun programov, kjer plana ne dosegajo. Bolnišnica bi tudi lahko prejela plačilo za preseganje s končnim letnim obračunom - ko ZZZS v februarju (za preteklo leto) na nacionalni ravni pregleda preseganja in nedoseganja programov ter, če je še kaj razpoložljivega denarja, bolnišnicam v sorazmernem deležu poravna te presežke.”

Zakonodaja je glede čakanja jasna

Ministrstvo se sklicuje na pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne storitve, ki med drugim določa, da mora izvajalec zdravstvenih storitev takoj, ko ugotovi, da začasno ali trajno ne more opraviti že načrtovano zdravstveno storitev, “zagotoviti nadomestnega izvajalca in o tem, skladno z v tem pravilniku opredeljenimi roki (najmanj tri delovne dni pred načrtovano izvedbo operativnega posega oziroma najmanj teden dni pred izvedbo ostalih zdravstvenih storitev) obvestiti pacienta,” posebej izpostavlja ministrstvo in dodaja, da mora izvajalec vsakemu pacientu omogočiti načrtovano storitev in “ga seznaniti z datumom pregleda, na katerem se preveri stopnja nujnosti.”

Tudi zakon o pacientovih pravicah narekuje, da morajo izvajalci, skladno s pogoji financiranja, pri pacientih poskrbeti za razumno dolgo čakalno dobo. Ministrstvo je jasno: “Direktor je odgovoren za organiziranje, vodenje in zakonitost dela ter poslovanje zavoda. Skladno s pogoji financiranja, opredeljenimi v Splošnem dogovoru in pogodbi med izvajalcem (javnim zdravstvenim zavodom) in ZZZS, mora delo organizirati tako, da zagotovi pacientom stalno dostopnost do zdravstvenih storitev.”

JASNA ARKO

---