Mladi zdravniki si najbolj želijo v mesta in na klinike

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) vsako leto razpiše približno 350 specializacij za novopečene zdravnike. Le pičla tretjina specializacij je za družinsko medicino, saj je zanjo tudi zanimanje mladih zdravnikov najslabše. “Večina uradno prijavljenih brezposelnih je celo raje kakšno leto brez službe kot da bi šli delat v osnovno zdravstvo in izven centrov,” ugotavlja predsednik ZZS Andrej Možina in pribija, da je to poglavitni vzrok, da se mladi zdravniki prijavljajo na zavod za zaposlovanje.

Že med študijem medicine večina sanja o zaposlitvi na kliniki - doma ali v tujini. Foto: /
Že med študijem medicine večina sanja o zaposlitvi na kliniki - doma ali v tujini. Foto: /

SLOVENIJA, PRIMORSKA > O tem, koliko mladih zdravnikov in kje bo na novo opravljalo tako pripravništvo kot tudi specializacijo, iz katere veje medicine in kje, razsoja zdravniška zbornica.

Med potrebami in omejitvami

Razsojati pa ZZS ne more po svoje in na pamet, čeprav so zbornici prav to v preteklih letih venomer očitali tudi direktorji zdravstvenih zavodov. Predsednik ZZS Andrej Možina izpostavlja, da o tem zbornica sama niti ne more odločati. Upoštevati mora namreč prijavljeno število potreb po specializacijah (in tudi pripravništvu) v zdravstvu na terenu, svoje soglasje k načrtu novih specializacij in pripravništev mora dati še zdravstveno ministrstvo.

Razpis za oboje - pripravništvo in specializacije - objavlja ZZS vsako leto spomladi in jeseni. Zadnji razpis iz oktobra meseca še poteka. Vendar pa Možina izpostavlja tudi zakonodajo: “Tudi za zdravstvo in s tem za te razpise velja ZUJF, ki omejuje zaposlovanje tudi v zdravstvenih zavodih. Ker ne smejo zaposlovati toliko, kot bi potrebovali, tudi razpisanih specializacij ne sme biti toliko, kot bi jih sicer zdravstvo zares potrebovalo.”

Pot do samostojne zdravniške kariere je natančno predpisana. Med drugim zajema pripravništvo in specializacijo. Dokler mladi zdravnik obojega ne opravi in dokler ne pridobi tudi mentorjeve ocene, da je “zrel” za to delo, ne sme samostojno zdraviti bolnikov.

Vsi bi radi v klinična centra

Možina povzema splošno ugotovitev, ki velja že vrsto let: interes za specializacije iz družinske medicine je občutno manjši kot za specializacije iz drugih področij. Med najbolj zaželenimi so med mladimi novopečenimi zdravniki specializacije iz, denimo, plastične kirurgije, žilne in srčne kirurgije, kardiologije, radiologije, ginekologije ...

Zakaj število razpisanih specializacij ni skladno s prilivom novih diplomantov? Možina omenja več vzrokov. Poleg ZUJFA je pomemben podatek, da imamo dve medicinski fakulteti, ki zdaj usposabljata več mladih kadrov. “Največji problem pa je še vedno ta, da kar veliko diplomantov raje kakšno leto ali celo dlje čaka na želeno specializacijo, denimo iz plastične kirurgije, kot da bi sprejelo razpisano za, denimo, družinsko medicino. Začasno se prijavijo na zavod za zaposlovanje v upanju, da jim bo uspelo dobiti specializacijo in službo kje na ljubljanskem ali mariborskem območju.” Dodaja še, da je veliko takšnih primerov tudi med novopečenimi zobozdravniki, ki bi najraje ostali v mestih.

Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec novembra v evidenci brezposelnih 127 zdravnikov (doktorjev medicine oziroma doktorjev dentalne medicine). Na območni službi zavoda Koper je prijavljenih pet doktorjev medicine oziroma doktorjev dentalne medicine, na območni službi zavoda v Novi Gorici pa deset.

Po podatkih ZZS je nezaposlenih od 100 do 150 mladih zdravnikov, in to v povprečju le nekaj mesecev, do največ leta dni, saj ZZS vsako leto razpiše približno 350 specializacij. Med njimi pa jih je za družinsko medicino le slaba tretjina. “Pripravništva in specializacije plačuje ZZZS. Naš cilj je vsako leto 1600 pripravništev in do 400 specializacij. Tako bi do leta 2020 dosegli evropsko povprečje,” dodaja Možina. Specializacija traja od štiri do šest let.

Med novopečenimi zdravniki so najbolj priljubljene specializacije iz plastične kirurgije, žilne in srčne kirurgije, kardiologije, radiologije in ginekologije.

Bolniki si podajajo kljuke

Spodbuden je podatek, da je spomladanski razpis za obalno-kraško regijo tokrat upošteval vseh 12 prijavljenih potreb po specializacijah s področja družinske medicine, omenja strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak.

Ocenjuje, da so odgovorni začeli spoznavati, da so potrebe po teh zdravnikih na Primorskem, ki je razpršeno in ruralno območje, nujne in stvarne, zato so Primorski bolj prisluhnili.

Zdravnica kritično dodaja: “To delo je napornejše od drugih specializacij, zdravnik mora poznati vsaj osnove celotne medicine, da lahko suvereno in natančno postavi diagnozo. Ob tem je normativ prenapet, ti zdravniki pa so en plačni razred niže od drugih specialistov, čeprav so pri delu izjemno obremenjeni. V vsaki naši splošni ambulanti se v povprečju čez dan zvrsti 60 bolnikov.”

JASNA ARKO


Najbolj brano