Mišič skrbi za urejenost Kopra, ob vili v Portorožu pa ima odpad

Prvega moža Komunale Koper Gašparja Gašparja Mišiča zelo skrbi urejenost koprske občine, pred lastnim pragom pa ne zna pomesti. Okolica njegove portoroške vile, nekdanje upravne stavbe Droge nasproti skladišč soli, je zanemarjena, za njo se kopičijo kosovni odpadki. Objekt že leta čaka na obnovo, Mišič pa zdaj zagotavlja, da je obudil zamisli, kako bi v stavbi uredil družinski hotel.

PORTOROŽ > Gašpar Gašpar Mišič je spomladi 2009 nekdanjo Drogino stavbo iz leta 1926 odkupil od piranske občine z zamenjavo za svojo galerijo v središču Pirana in doplačilom milijon evrov. Domačini vedo povedati, da se je zlasti zadnja leta park za objektom spremenil v odlagališče vsakovrstne krame in odsluženih avtomobilov. Ko smo na terenu preverjali resničnost njihovih navedb, smo se spraševali, ali smo nemara na kakšni zanikrni deponiji in ne lučaj od Portoroža.

Razstavljen motor, pnevmatike, sodi ...

Poleg vozil so bili na tleh razstavljeni avtomobilski motorji in sedeži, na drugem koncu parka je pogled uhajal na grmado pnevmatik, iz bližnjih plastičnih sodov je zaudarjalo, pred zidano lopo pa je nekdo pustil delovno orodje, staro železo, steklovino in drugo šaro. Kot bi si za Mišičevo stavbo nekdo omislil avtomehanično delavnico na prostem. Naše domneve potrjuje ljudski glas, ki pravi, da naj bi se Mišič dogovoril z nekim lokalnim avtomehanikom in mu celo dovolil, da svojo dejavnost opravlja kar za vilo.

Ko smo Mišiča povprašali o tem, nas je prepričeval, da ne ve, kdo bi lahko tja pripeljal avtomobile in druge kosovne odpadke. “Ko smo opazili, kaj se dogaja, smo na dovoz takoj namestili verigo s ključavnico in preprečili nadaljnje onesnaževanje,” zatrjuje. Obljublja, da bo že v prihodnjih tednih poskrbel za čistilno akcijo.

Mišič za svojo vilo zdaj napoveduje boljše čase. Obuditi namerava projekte za družinski hotel, o katerih je razmišljal že pred šestimi leti.

Načrtuje hotel s 50 ležišči

Te dni si stavbo ogledujejo konservatorji, ki opravljajo sondaže notranjosti in bodo pripravili konservatorsko-restavratoski načrt, ki ga bo moral Mišič spoštovati pri obnovi vile.

“Načrtujemo hotel s 50 ležišči in dvigalom za goste z gibalnimi težavami. Za stavbo bo prostora za 15 oziroma 20 vozil. Če ne bo pretiranih birokratskih ovir, bi lahko z deli začeli prihodnje leto. V naložbo sem pripravljen vložiti od enega do dveh milijonov evrov, računam pa tudi na kakšen evropski razpis,” napoveduje. Ko ga vprašamo, če bo vilo obnovil z denarjem, ki ga bo zaslužil s projektom dokončanja stolpičev v izolski Livadah (vanj je vstopil z Delavsko hranilnico in podjetjem Grafist), se zgolj zasmeji.

Pravi, da ga ne zanima “hotelizem”, ki ga turistom ponuja Portorož. Rdeča nit družinskega hotela, ki ga bo vodila žena s sinovoma, bo pristnost in domačnost, napoveduje. “Želim si razviti koncept meščanskega hotela-muzeja, v katerem bi se prek spominkov, slik in eksponatov vrnili v zlata leta razvoja portoroškega turizma. Če mi bo to uspelo, bo hotel zaživel v duhu 50. oziroma 60. let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da bi bila temu primerno oblikovana tudi notranja oprema,” odstira načrte Mišič.

Poskrbel bi za park Rastelli

Svojevrsten izziv pa je tudi ureditev bližnjega zaščitenega parka Rastelli, ki je sicer v občinski lasti, a bi se Mišič rad dogovoril za upravljanje. “Park je sestavni del vile in ponuja prijetno senco za posedanje in uživanje v hladu drevesnih krošenj. V načrtu imam vzpostavitev naravnega prehoda med vilo, parkom in portoroško promenado, kar bi našim gostom olajšalo pot do središča kraja,” pravi Mišič.

Več težav bo najbrž imel s prestavitvijo zaudarjajočega črpališča za fekalije ob stavbi. S pobudo za premestitev na drugo lokacijo je seznanil piransko občino in Okolje. NATAŠA HLAJ

---